Vede o Zemlji
Znanost o Zemlji je vseobsegajoč izraz za znanosti, povezane s planetom Zemlja. Znanost o Zemlji se lahko imenuje tudi geoznanost.
Gre za širši pojem kot geologija, saj vključuje vidike planetarne znanosti, ki je del astronomije. Vede o Zemlji vključujejo preučevanje ozračja, oceanov in biosfere ter trdne zemlje. Znanstveniki, ki se ukvarjajo z Zemljo, običajno uporabljajo orodja iz fizike, kemije, biologije, kronologije in matematike, da bi razumeli Zemljo in njen razvoj do sedanjega stanja.
Če obstaja dejstvo, ki je temelj vseh znanosti o Zemlji, je to to: Zemlja je starodaven planet, ki se spreminja že vse od svojega nastanka. Obseg teh sprememb je veliko večji, kot so ljudje mislili.
Izbruh vulkana je sproščanje nakopičene energije izpod površja Zemlje. Toplota večinoma izvira iz radioaktivnega razpada in konvekcije v Zemljinem jedru in plašču.
Področja študija
V geoznanosti se na splošno uvrščajo naslednja področja:
- Geologija opisuje kamnite dele Zemljine skorje (ali litosfere) in njen zgodovinski razvoj. Glavne poddiscipline so mineralogija in petrologija, geokemija, geomorfologija, paleontologija, stratigrafija, strukturna geologija, inženirska geologija in sedimentologija.
- Geofizika in geodezija raziskujeta obliko Zemlje, njen odziv na sile ter njeno magnetno in gravitacijsko polje. Geofiziki raziskujejo Zemljino jedro in plašč ter tektonsko in seizmično dejavnost litosfere.
- Znanost o tleh zajema najbolj zunanjo plast Zemljine skorje, ki je podvržena procesom nastajanja tal (ali pedosfera).
- Oceanografija in hidrologija (vključno z limnologijo) opisujeta morsko in sladkovodno področje vodnih delov Zemlje (ali hidrosfere). Vključuje morsko biologijo.
- Glaciologija obravnava ledene dele Zemlje (ali kriosfero).
- Znanosti o atmosferi pokrivajo plinaste dele Zemlje (ali ozračja) med površjem in eksosfero (približno 1000 km). Glavne poddiscipline so meteorologija, klimatologija, atmosferska kemija in fizika.
- Astronomija vključuje preučevanje oddaljenih zvezd in galaksij ter preučevanje 4,6 milijarde let stare Zemlje z astronomskega vidika. Tesno je povezana tudi s preučevanjem sončnega sistema in njegovih planetov, kar je poddisciplina, imenovana planetologija. Bolj oddaljena sorodnica astronomije je fizikalna kozmologija, katere cilj je preučevanje vesolja kot celote.
- Z vedami o Zemlji sta tesno povezani fizična geografija in biologija.
Meja ordovik-silur, primer morske transgresije na južnem koncu otoka Hovedøya na Norveškem. Zaradi nagubanosti kaledonskega gorovja so se plasti obrnile, tako da je ordovicijski granulirani apnenec na vrhu poznejšega silurskega rjavkastega blatnika.
Seznam tem s področja znanosti o Zemlji
Atmosfera
- Kemija ozračja
- Klimatologija
- Meteorologija
- Paleoklimatologija
Biosfera
Hidrosfera
- Hidrologija
- Limnologija
- Hidrogeologija
- Oceanografija
- Morska biologija
- Paleoceanografija
- Fizična oceanografija
Litosfera ali geosfera
- Geologija
- okoljska geologija
- Zgodovinska geologija
- Planetarna geologija
- Sedimentologija
- Stratigrafija
- Strukturna geologija
- Geografija
- Fizična geografija
- Geokemija
- Geomorfologija
- Geofizika
- Geodinamika (glej tudi Tektonika)
- Geomagnetika
- Seizmologija
- Glaciologija
- Mineralogija
- Petrologija
- Vulkanologija
Pedosfera
Sistemi
- Okoljska znanost
- Geografija
- Hipoteza Gaja
Drugo
- Kartografija
- Geostatistika
- Geodezija
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je znanost o Zemlji?
O: Znanost o Zemlji je izraz, ki se uporablja za znanost, ki preučuje planet Zemljo.
V: Ali je geoznanost ista kot znanost o Zemlji?
O: Geoznanost in znanost o Zemlji sta zamenljiva izraza, ki opisujeta preučevanje zgradbe Zemlje.
V: V čem je geoznanost širša od geologije?
O: Geoznanost vključuje vidike planetarne znanosti, ki je del astronomije, medtem ko geologija preučuje le zgradbo, sestavo in procese na Zemlji.
V: Katera študijska področja pokrivajo vede o Zemlji?
O: Znanosti o Zemlji obsegajo preučevanje ozračja, oceanov in biosfere ter trdne zemlje.
V: Katera orodja uporabljajo znanstveniki, da bi razumeli Zemljo?
O: Znanstveniki za Zemljo uporabljajo orodja iz fizike, kemije, biologije, kronologije in matematike, da bi razumeli, kako se je Zemlja razvila do današnjega stanja.
V: Kaj je temeljno dejstvo, ki je značilno za vse vede o Zemlji?
O: Osnovno dejstvo, ki je značilno za vse vede o Zemlji, je, da je Zemlja starodaven planet, ki se od svojega nastanka nenehno spreminja.
V: Kako zelo se je Zemlja spremenila od svojega nastanka?
O: Obseg sprememb, ki jih je doživela Zemlja, je veliko večji, kot so ljudje mislili.
