Geološka časovna lestvica

Zgodovinska geologija uporablja načela in tehnike geologije za ugotavljanje geološke zgodovine Zemlje. Preučuje procese, ki spreminjajo Zemljino površje in kamnine pod površjem.

Geologi s stratigrafijo in paleontologijo ugotavljajo zaporedje dogodkov ter prikazujejo rastline in živali, ki so živele v različnih obdobjih v preteklosti. Določili so zaporedje plasti kamnin. Nato so z odkritjem radioaktivnosti in iznajdbo tehnik radiometričnega datiranja pridobili način za določanje starosti plasti (strat).

Zdaj poznamo časovno razporeditev pomembnih dogodkov, ki so se zgodili v zgodovini Zemlje. Zemlja je stara približno 4,567 milijarde (4 567 milijonov) let. Geološki ali globinski čas Zemljine preteklosti je organiziran v različne enote. Meje na časovni lestvici običajno označujejo pomembni geološki ali paleontološki dogodki, kot so množična izumrtja. Na primer, mejo med obdobjem krede in paleogena določa izumrtje v kredi in terciarju. To je pomenilo konec dinozavrov in številnih morskih vrst.

Iskanje virov energije in dragocenih mineralov je odvisno od poznavanja geološke zgodovine območja. Takšno znanje lahko pomaga tudi zmanjšati nevarnost potresov in vulkanov.

Shema geološke časovne lestvice.

Terminologija

Največja opredeljena časovna enota je supereon, sestavljen iz eonov. Eoni se delijo na dobe, te pa na obdobja, epohe in faze. Hkrati paleontologi na podlagi vrst živalskih fosilov, ki jih v njih najdemo, opredelijo sistem različno dolgih faunističnih stopenj. V mnogih primerih so bile take favnistične stopnje prevzete pri oblikovanju geološke nomenklature, čeprav je na splošno veliko več priznanih favnističnih stopenj kot opredeljenih geoloških časovnih enot.

Geologi običajno govorijo o zgornjih/poznih, spodnjih/ zgodnjih in srednjih delih obdobij in drugih enot, na primer "zgornja jura" in "srednji kambrij". Zgornji, srednji in spodnji so izrazi, ki se uporabljajo za same kamnine, kot je "zgornjejurski peščenjak", medtem ko se pozni, srednji in zgodnji uporabljajo za čas, kot je "zgodnjejursko odlaganje" ali "fosili zgodnjejurske starosti". Pridevniki se pišejo z veliko začetnico, kadar je delitev uradno priznana, in z malo, kadar ni; tako je "zgodnji miocen", vendar "zgodnja jura".

Ker so geološke enote iz istega časa, vendar iz različnih delov sveta, pogosto videti različno in vsebujejo različne fosile, obstaja veliko primerov, ko je isto obdobje v preteklosti na različnih območjih dobilo različna imena. V Severni Ameriki se na primer spodnji kambrij imenuje waucobanska serija, ki je nato razdeljena na območja na podlagi trilobitov. V Vzhodni Aziji in Sibiriji je isto časovno obdobje razdeljeno na tomotsko, atdabsko in botomsko stopnjo. Ključni vidik dela Mednarodne komisije za stratigrafijo je uskladiti to nasprotujočo si terminologijo in opredeliti univerzalne horizonte (časovno delitev), ki se lahko uporabljajo po vsem svetu.

Preglednica geološkega časa

V naslednji tabeli so povzeti glavni dogodki in značilnosti časovnih obdobij, ki sestavljajo geološko časovno lestvico. Kot zgoraj, ta časovna lestvica temelji na Mednarodni komisiji za stratigrafijo. Višina vsakega zapisa v tabeli ne ustreza trajanju posameznega časovnega podrazdelka. (ni prikazano v merilu)

Geološki čas
Eon	Era	Obdobje/starost4^,5		Epoha	Večji dogodki	Začetek (pred leti) ^3,6
Fanerozoik	Kainozoik	Kvartar		Holocen	Porast človeške populacije; konec zadnje ledene dobe	11,700
		Kvartar		Pleistocen	Ledene dobe in toplejša obdobja; izumrtje številnih velikih sesalcev; razvoj popolnoma sodobnega človeka	2,588 milijona
		Terciarni	Neogen	Pliocen	Podnebje se še bolj ohlaja; razvijejo se avstralopiteki	5,333 milijona evrov
			Neogen	Miocen	Zemlja ima veliko gozdov; živali uspevajo, vendar se kasneje temperature začnejo ohlajati	23,03 milijona evrov
			Paleogen	Oligocen	Celine se premaknejo na svoja sedanja mesta.	33,9 milijona
				Eocen	Himalaja nastane, ko se Indija pomakne v Azijo.	56 milijonov
				Paleocen	Indija doseže Azijo; sesalci se razvijejo v nove skupine; ptice preživijo izumrtje	66 milijonov
	Mezozoik	Kreda		Zgornja kreda	Dinozavri so izumrli v času izumrtja K/T.	100,5 milijona
		Kreda		Spodnja kreda	Dinozavri se še naprej razvijajo; pojavijo se močeradi in placentalni sesalci; prve cvetoče rastline	145 milijonov
		Jurski		Zgornja jura	Na kopnem prevladujejo dinozavri; prve ptice, prvi sesalci; iglavci, cikade in druge semenske rastline. Superkontinent Pangeja začne razpadati	163,5 milijona EUR
				srednja jura		174,1 milijona EUR
				Spodnja jura		201,3 milijona EUR
		Triasni		zgornji trias	Prvi dinozavri; pterozavri; ihtiozavri; pleziozavri; želve; sesalci, ki ležejo jajca	237 milijonov
				srednji trias		247,2 milijona EUR
				Spodnji trias		252,17 milijona evrov
	Paleozoik	Permski			Izumrtje P/Tr - izumre 95 % vrst. Nastane superkontinent Pangeja.	298,9 milijona EUR
		Karbonski		Pensilvanija	Tropsko podnebje: veliko žuželk, prvih sinapsidov in plazilcev; premogovni gozdovi	323,2 milijona EUR
		Karbonski		Mississippian	Velika primitivna drevesa	358,9 milijona EUR
		Devonij			Starost rib; prve dvoživke; pojavijo se paličnjaki in preslice; pojavijo se progimnospermi (prve rastline s semeni)	419,2 milijona
		Silur			Prvi fosili kopenskih rastlin	443,4 milijona EUR
		Ordovik			Prevladujoči nevretenčarji	485,4 milijona EUR
		Kambrijski			Velika diverzifikacija življenja v kambrski prilagoditveni radiaciji	541 milijonov
Proterozoik	Neoproterozoik2	Ediakarski			Prve večcelične živali	635 milijonov
		Kriogenijec			Možno obdobje snežne kepe na Zemlji	720 milijonov
		Tonian			Superkontinent Rodinija razpade	1 milijarda
	Mezoproterozoik	Stenian			Nastane superkontinent Rodinija	1,2 milijarde
		Ectasian			Prvi spolno razmnoževalni organizem	1,4 milijarde
		Calymmian			Superkontinent Kolumbija razpade	1,6 milijarde
	Paleoproterozoik	Statherian			V tem obdobju nastane Kolumbija (superkontinent)	1,8 milijarde
		Orosirian			Prvo kompleksno enocelično življenje	2,05 milijarde evrov
		Rhyacian			Nadomeščanje _CO2 s kisikom je v tem obdobju sprožilo huronsko poledenitev	2,3 milijarde
		Siderian			Razpad superkontinenta Kenorland	2,5 milijarde
Arhejski	Neoarhejski				Superkontinent Kenorland nastane	2,8 milijarde
	Mezoarhejski				Superkontinent Ur je iz tega obdobja	3,2 milijarde
	Paleoarheološki				Bakterije gradijo stromatolite	3,6 milijarde
	Eoarhijska				V tem obdobju je obstajal prvi superkontinent Vaalbara	4 milijarde
Hadean					Nastanek Zemlje pred 4,6 milijarde let; nastanek Lune pred 4,5 leta	4,54 milijarde (~4,6 bya)
V Severni Ameriki se karbon deli na misisipijsko in pennsilvansko podobdobje ali epoho. Odkritja v zadnjem četrtstoletju so bistveno spremenila pogled na geološke in paleontološke dogodke tik pred kambrejem. Zdaj se uporablja izraz neoproterozoik, starejši avtorji pa so morda uporabljali "ediakaran", "vendian", "varangian", "prekambrij", "protokambrij", "eokambrij" ali pa so kambrij razširili še dlje v preteklost. Datumi so rahlo negotovi, razlike med viri pa pogosto znašajo nekaj odstotkov. Razlog za to je, da se nahajališča, primerna za radiometrično datiranje, le redko pojavijo točno na tistih mestih v geološkem stolpcu, kjer bi si jih najbolj želeli imeti. Datumi z * so radiometrično določeni na podlagi mednarodno dogovorjenih GSSP. Paleontologi pogosto govorijo o fazah favne in ne o geoloških obdobjih. Nomenklatura favnističnih stadijev je precej zapletena. Na spletni strani http://flatpebble.nceas.ucsb.edu/public/harland.html najdete odličen časovno urejen seznam favnističnih stadijev. V splošni rabi se terciar-kvartar in paleogen-neogen-kvartar obravnavata kot obdobji. Včasih se namesto izraza "obdobje" uporablja izraz "doba" (npr. "neogenska doba"). Čas, prikazan v stolpcu "Pred leti", je čas začetka epohe v stolpcu "Epoha".

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kakšna je geološka časovna lestvica?

O: Geološka časovna lestvica je način urejanja in razumevanja preteklosti Zemlje z opazovanjem procesov, ki spreminjajo površje in kamnine pod površjem. Uporablja načela in tehnike geologije za določanje geološke zgodovine Zemlje.

V: Kako geologi uporabljajo stratigrafijo in paleontologijo?

O: Geologi uporabljajo stratigrafijo in paleontologijo, da ugotovijo zaporedje dogodkov, ki so se zgodili v preteklosti Zemlje, ter ugotovijo, katere rastline in živali so živele v različnih zgodovinskih obdobjih. Na podlagi teh informacij določijo zaporedje plasti kamnin.

V: Kako stara je Zemlja?

O: Zemlja je stara približno 4,567 milijarde (4 567 milijonov) let.

V: S čim so običajno označene meje na časovni lestvici?

O: Meje na časovni lestvici običajno označujejo veliki geološki ali paleontološki dogodki, kot so množična izumrtja. Na primer, eno mejo med dvema obdobjema lahko zaznamuje izumrtje, ki je izbrisalo nekatere vrste.

V: Pri čem lahko pomaga poznavanje geološke zgodovine?

O: Poznavanje geološke zgodovine lahko pomaga pri iskanju virov energije in dragocenih rudnin ter pri zmanjševanju nevarnosti, kot so potresi in vulkani na določenem območju.

V: Na podlagi česa so znanstveniki lahko določili starost plasti?

O: Z odkritjem radioaktivnosti in iznajdbo tehnik radiometričnega datiranja so znanstveniki dobili način za določanje starosti plasti, ki jih najdemo na različnih območjih na Zemlji.