Stromatoliti — fosilni dokazi življenja, nastanek in vloga cianobakterij

Stromatoliti: najstarejši fosilni dokazi življenja, nastanek v plitvi vodi in ključna vloga cianobakterij pri fotosintezi ter oksigenaciji Zemljinega ozračja.

Avtor: Leandro Alegsa

Stromatoliti so značilne, običajno obložene in valovite bio‑sedimentne strukture, podobne kamnom. Nastanejo v plitvi vodi, kjer rast in delovanje mikrobnnih preprog (microbial mats) povzroči zaporedno nalaganje usedlin in mineralov, kar tvori vidne plaste ali kupole. Gre za sinergijo bioloških in kemičnih procesov, ki včasih vodi tudi v dolgoročno fosilizacijo teh struktur.

Nastanek in struktura

Ustvarjajo jih bakterije, pogosto predvsem cianobakterije, vendar v stromatolitih sodelujejo tudi druge vrste bakterij in enocelične alge. Mikroorganizmi tvorijo gosto plast sluzi in ekstrocelularnih polisaharidov (EPS), v kateri se sluzi, ki jo izločajo bakterije, se zbirajo zrnca usedlin. Ta zrnca se nato zlepijo s kalcijevim karbonatom, ki lahko nastaja bodisi s kemičnim izločanjem (precipitacijo) bodisi kot posledica bioloških procesov, povezanih s fotosintezo in spremembami lokalnega pH.

Strukture so pogosto laminirane: tanke plasti organskih materialov in mineralnih oblog se izmenjujejo, kar daje stromatolitom značilno vidno zgradbo. Mikroorganizmi v mikroplasteh lahko upravljajo proces usedanja in izločanja ogljikovih in kalcijevih spojin, zato so stromatoliti zelo občutljivi na spremembe v morskem okolju, slanosti, osvetlitvi in prisotnosti rastlinojedih organizmov.

Fosilni zapis in starost

Pravi pomen stromatolitov je v tem, da so najzgodnejši fosilni dokaz življenja na Zemlji. Najstarejši znani stromatoliti so bili datirani med 3 710 in 3 695 milijoni let in so bili odkriti v metakarbonatnih kamninah v nadkristalnem pasu Isua (ISB) na jugozahodu Grenlandije. Ti primeri so izjemnega pomena, vendar je njihova biogeneza predmet znanstvene razprave: nekatere značilnosti so interpretirane kot biološke, druge pa so lahko posledica abiotičnih procesov ali poznejše preobrazbe.

Stromatoliti v formaciji Dresser v 3 480 milijonov let stari formaciji v kratonu Pilbara v Zahodni Avstraliji so bili dolgo časa med najbolj prepričljivimi dokazi zgodnjega življenja, a odkritje stromatolitov v Isui je premaknilo mejo še dlje nazaj. Včasih so bili najstarejši znani stromatoliti datirani na obdobje pred 3450 milijoni let, v arhejski eon, vendar novejša odkritja starejših stromatolitov zagotavljajo dokaze, ki so v skladu s študijami genetske molekularne ure, ki nastanek življenja umeščajo v hedeanski eon. Datiranje stromatolitov temelji na kombinaciji stratigrafskih podatkov, izotopnega datiranja (npr. U–Pb na zrncih apatita ali zirkonu) in geokemičnih podpisov.

Vloga cianobakterij in vpliv na ozračje

Sposobnost cianobakterij, da izvajajo kisikovo fotosintezo, je ena ključnih lastnosti v zgodnji zgodovini Zemlje. Cianobakterije uporabljajo vodo, ogljikov dioksid in sončno svetlobo, da ustvarijo svojo hrano, kot stranski produkt pa izločajo kisik. Zelo verjetno so zgodnje cianobakterije v stromatolitih v veliki meri prispevale k postopnemu povečevanju količine prostega kisika v prvobitnem zemeljskem ozračju.

Po več sto milijonih ali več kot milijardi let oksidativnega vpliva fotosinteze se je slednji začel kopičiti v ozračju in vodi, kar je sčasoma povzročilo obsežne spremembe. Ta proces, imenovan Velikidogodekoksigenacije, je potekal postopoma in imel daljnosežne posledice: izbrisal je ali omejil številne anaerobne ekosisteme in ustvaril pogoje za evolucijo organizmov, ki potrebujejo kisik za presnovo.

Sodobni primeri in ekološki pomen

Sodobni stromatoliti so redki, ker so občutljivi na intenzivno pašo rastlinojedih organizmov in človekove motnje. Kljub temu obstajajo dobro ohranjeni primeri, kjer so okoljski pogoji — na primer visoka slanost ali drugače omejena prisotnost predegestorjev — omogočili njihovo preživetje. Med znanimi lokacijami so:

  • Hamelin Pool v Shark Bayu (Zahodna Avstralija) — klasičen primer sodobnih stromatolitov;
  • Exuma Cays in nekatere plitvine v Bahamih — naseljeni s prebivajočimi stromatolitnimi strukturami;
  • Cuatro Ciénegas (Meksiko) — edinstveni sladkovodni mikrobiom z mikrobiotami in mikrobiotnimi strukturami;
  • nekateri sladkovodni mikrobioti v jezerih in fumarolnih območjih (npr. nekatere lokacije v ZDA).

Stromatoliti danes prispevajo k lokalni biogeokemiji, prispevajo h karbonatnemu ciklu in služijo kot življenjski habitati za mikroorganizme. So tudi modelni sistemi za preučevanje zgodnjih brezvretenčnih ekosistemov in biogeokemijskih procesov na zgodnji Zemlji.

Zakaj so redki v sodobnih morjih

Glavni razlogi za redkost so:

  • graziranje: ribe in mehkužci redno odstranijo mikrobične preproge, preden se lahko razvijejo velike strukture;
  • konkurenčnost z drugimi vrstami: večcelične alge in rastline pogosto zavzamejo razpoložljiva nišna okolja;
  • človeški vpliv: onesnaženje, posegi v obalna območja in spreminjanje habitatov zmanjšujejo možnosti za razvoj stromatolitov.

Pomen za geologijo, astrobiologijo in znanost

Stromatoliti so dragocen arhiv zgodnje biosfere. Pri analizi fosilnih stromatolitov geologi iščejo znake biogene strukture (npr. tipično laminacijo, mikrostrukture, organski ostanki in izotope), ki pomagajo ločiti biogene od abiotičnih oblik. Zaradi svoje starosti in širokega razpona okoljskih pogojev, v katerih so nastali, so stromatoliti tudi ključni za razumevanje zgodnje atmosferske in geokemične evolucije Zemlje ter so pomembna referenca v astrobiologiji pri iskanju znakov življenja na drugih planetih.

Čeprav interpretacije najstarejših stromatolitov včasih sprožijo razprave in ostajajo predmet raziskav, ostajajo ti kamniti arhivi edinstven dokaz, da je življenje na Zemlji obstajalo milijarde let in je z dolgotrajnim delovanjem mikrobnih skupnosti bistveno oblikovalo planet, kot ga poznamo danes.

Sodobni stromatoliti v zalivu Shark Bay v Zahodni AvstralijiZoom
Sodobni stromatoliti v zalivu Shark Bay v Zahodni Avstraliji

Stromatolit iz krede Strelley Pool (SPC) (kraton Pilbara) - Zahodna AvstralijaZoom
Stromatolit iz krede Strelley Pool (SPC) (kraton Pilbara) - Zahodna Avstralija

Spodnjeproterozojski stromatoliti iz Bolivije, Južna Amerika (polirani navpični prerez kamnine)Zoom
Spodnjeproterozojski stromatoliti iz Bolivije, Južna Amerika (polirani navpični prerez kamnine)

Sorodne strani

  • Trombolit

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so stromatoliti?


O: Stromatoliti so posebne kamninam podobne strukture, ki običajno nastajajo v plitvih vodah. Tvorijo jih bakterije, kot so cianobakterije, pa tudi druge vrste bakterij in enocelične alge. Sluz, ki jo izločajo bakterije, zbira zrnca usedlin, ki se zlepijo s kalcijevim karbonatom iz bakterij, ki se zgradi v strukture, ki jih vidimo v nekaterih zalivih na morski obali.

V: Kako cianobakterije ustvarjajo hrano?


O: Cianobakterije uporabljajo vodo, ogljikov dioksid in sončno svetlobo, da ustvarijo svojo hrano.

V: Kakšen je pomen stromatolitov?


O: Pravi pomen stromatolitov je v tem, da so najzgodnejši fosilni dokaz življenja na Zemlji. Najstarejši znani stromatoliti so stari med 3 710 in 3 695 milijonov let.

V: Kje so bili najdeni najstarejši znani stromatoliti?


O: Najstarejši znani stromatoliti so bili najdeni na izpostavljenem odkritju metakarbonatnih kamnin v nadkristalnem pasu Isua (ISB) na jugozahodu Grenlandije.

V: Kako je fotosinteza zgodnjih cianobakterij vplivala na Zemljino ozračje?


O: Zgodnje cianobakterije v stromatolitih naj bi bile odgovorne za povečanje količine kisika v prvobitnem Zemljinem ozračju s svojo stalno fotosintezo. Ta proces je sčasoma uničil večino organizmov, ki niso mogli živeti v kisiku, in pripeljal do današnjega okolja, v katerem večina organizmov uporablja in potrebuje kisik - proces se imenuje velika oksigenacija.

V: Kdaj se je zgodila ta velika oksigenacija?


O: Ta dogodek je trajal dolgo - približno milijardo let po tem, ko so prve cianobakterije začele izvajati kisikovo fotosintezo.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3