Kvartar: geološko obdobje zadnjih 2,6 milijona let, ledene dobe in človek
Kvartar je sedanje geološko obdobje. Je zadnje od treh obdobij kainozoika. Kvartar sledi neogenu, ki je drugo obdobje kainozoika.
Kvartar se je začel pred približno 2,58 milijona let (2,58 Ma) in traja še danes. Ko geologi razpravljajo o časovnih obdobjih, upoštevajo veliko informacij, kot so spremembe v sedimentaciji, magnetizem zemeljske skorje, fosilni zapisi in geokemijske sledi. Status kvartarja kot obdobja je potrdila Mednarodna komisija za stratigrafijo (ICS), ki je med drugim določila tudi meji za prehode med posameznimi enotami tega obdobja.
V kvartarju so bili ledeniki pogosti; obdobja, ko so velike ledene plošče pokrivale velike dele severne poloble, imenujemo glacijali ali splošno ˝ledene dobe˝. V tem času so se razvili tudi anatomsko moderni ljudje (Homo sapiens). V kvartarju so izumrle številne vrste velikih sesalcev, kot so nekatere vrste mamutov, konjev in velikih plenilcev; glavni vzroki so bile spremembe podnebja in lov ljudi, čeprav natančen delež posameznih vzrokov še preučujejo.
Časovna razdelitev
Kvartar vključuje dve geološki obdobji:
- Pleistocen (približno 2,58 Ma do 11,7 tisoč let pred sedanjostjo): obdobje izmenjujočih se glacialnih (ledenih) in interglacialnih (toplih) faz, z več velikimi glaciacijami, ko so se ledene plošče širile prek velikih delov Evrope, Severne Amerike in Azije.
- Holocen (približno 11,7 tisoč let pred sedanjostjo do danes): trenutna medglacialna faza, v kateri je podnebje relativno stabilno, kar je omogočilo razvoj kmetijstva, naselbin in sodobnih civilizacij.
Glaciacijski in interglaciacijski cikli
Glacialno-interglacialne cikle v kvartarju poganja predvsem kombinacija naravnih dejavnikov, med katerimi so pomembni orbitalni cikli Zemlje (Milankovičevi cikli), spremembe v koncentracijah atmosferskih plinov (npr. CO2), oceanski tokovi in notranje povratne zanke v klimatskem sistemu. V ledenih maksimumih je morska gladina upadla tudi za okoli 120–130 metrov, kar je razkrilo kopne poti med kontinenti (npr. Beringov prehod) in zelo spremenilo biotopne razmere.
Geomorfologija, sedimentacija in krajina
Delovanje kvartarnih ledenikov in periglacialnih procesov je oblikovalo značilne geološke in pokrajinske elemente: fjorde, morene, drumline, morenične planote, velike rečne terase, odeje loessov (vetrovno odloženi prah) ter obsežna območja permafrosta. Kvartarni sedimenti, vključno z glacialnimi, fluvioglacialnimi in prokislinskimi plastmi, so ključni za razumevanje razvoja tal, virov vode in naravnih virov danes.
Življenje in človek
Kvartar je obdobje, v katerem se je zgodil intenziven razvoj človeške vrste. Poleg anatomsko modernih ljudi so v pleistocenu živeli tudi Neandertalci in Denisovanci, pri čemer so potekali zapleteni migracijski dogodki in genske izmenjave. Homo sapiens se je razširil iz Afrike v Evrazijo, Avstralijo in Ameriko. V holocenu je stabilnejše podnebje omogočilo prehod od nomadskih lovsko‑zbiralskih skupnosti k poseljenim skupnostim in kmetijstvu pred približno 10–12 tisoč leti, kar je temelj sodobne civilizacije.
Metode proučevanja kvartarja
Raziskovanje kvartarja uporablja več sodobnih tehnik: ledene jedra (Greenlandija, Antarktika) hranijo zapis preteklih temperatur in koncentracij plinov; morske talne jedra in jezerski sedimenti razkrivajo spremembe v biodiverziteti in sedimentaciji; radiometrično datiranje (npr. 14C, luminescenca, K–Ar) določa starosti, paleomagnetizem pa pomaga pri korelaciji plasti. Stable izotope (npr. δ18O) iz apnenca, koral in ledenih jeder so ključni za rekonstrukcijo preteklih podnebij.
Pomen za današnji svet
Kvartar je neposredno povezan z razumevanjem sodobnega podnebja in človeškega vpliva. Preučevanje preteklih klimatskih nihanj in odzivov ekosistemov pomaga napovedovati prihodnje spremembe, medtem ko holocenski zapis kaže, kako hitro lahko človeške dejavnosti (kmetijstvo, industrija) spremenijo sestavo atmosfere in posledično podnebje. Ideja o antropocenu — obdobju, v katerem ljudje pomembno spreminjajo Zemljine sisteme — je predmet razprav; doslej pa ICS antropocena kot uradne geološke enote še ni formalno vključila v stratigrafsko lestvico.
Kvartar torej zajema zadnjih nekaj milijonov let Zemljine zgodovine, ključnih za razumevanje razvoja pokrajine, biotske raznovrstnosti in zgodovine človeka ter je osrednja tema za raziskave podnebnih sprememb in njihovega vpliva na prihodnost.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kvartar?
O: Kvartar je sedanje geološko obdobje, ki se je začelo pred približno 2,6 milijona let in traja še danes.
V: Kaj je neogen?
O: Neogen je drugo obdobje kainozoika, ki je pred kvartarjem.
V: Koliko obdobij je v sedanjem eonu, fanerozoiku?
O: V sedanjem eonu, fanerozoiku, je dvanajst obdobij, kvartar pa je zadnje.
V: Kdo potrjuje, da je kvartar obdobje?
O: Status kvartarja kot obdobja je potrdila Mednarodna komisija za stratigrafijo (ICS).
V: Kateri so nekateri pomembni dogodki, ki so se zgodili v kvartarju?
O: V kvartarju je prišlo do poledenitev, znanih kot ledena doba, razvili so se anatomsko moderni ljudje, zaradi podnebnih sprememb in človeškega lova pa so izumrle številne vrste velikih sesalcev.
V: Kateri geološki obdobji spadata v kvartar?
O: V kvartar spadata dve geološki dobi, in sicer pleistocen in holocen.
V: Katere dejavnike upoštevamo, ko geologi razpravljajo o časovni razporeditvi obdobij?
O: Ko geologi razpravljajo o časovni razporeditvi obdobij, upoštevajo veliko informacij, kot so radiometrično datiranje, indeksni fosili in geološki dogodki.
