Snežna kepa Zemlja
Zemlja snežnih kep ali Zemlja ledene hiše se nanaša na čase, ko je bilo Zemljino površje skoraj ali v celoti zamrznjeno. Pojav Zemelj snežne kepe (ali ledene kepe) je še vedno sporen, vendar je zdaj verjetno, da je v obdobjih proterozoika prišlo do obsežne poledenitve. Še vedno pa je sporno, kako razširjena je bila ta poledenitev. Zagovorniki trdijo, da teorija pojasnjuje sedimentne usedline ledeniškega izvora v tropskih širinah in druge skrivnostne značilnosti geološkega zapisa. Nasprotniki iz geoloških dokazov ne sklepajo enako in dvomijo o geofizikalni izvedljivosti ledenega ali z blatom prekritega oceana.
Časovni razpored poledenitev, prikazan z modro barvo
Paleoproterozoik
- Huronijska poledenitev pred 2.400 - 2.100 milijoni let (mya)
Hipoteza o Zemlji snežne kepe pojasnjuje ledeniške usedline v huronijski nadskupini v Kanadi. Paleomagnetni dokazi, ki kažejo na ledene plošče na nizkih geografskih širinah, so sporni. Ledeniški sedimenti formacije Makganyene v Južni Afriki so nekoliko mlajši od huronijskih ledeniških sedimentov (stari ~2,25 milijarde let) in so se odlagali na tropskih širinah. Morda je porast prostega kisika, do katerega je prišlo v tem delu paleoproterozoika, z oksidacijo odstranil metan iz ozračja. Ker je bilo Sonce v tistem času izrazito šibkejše, se je zemeljsko podnebje morda zanašalo na metan, močan toplogredni plin, ki je vzdrževal temperaturo površja nad lediščem. Če tega metanskega toplogrednega plina ne bi bilo, bi se temperature znižale in lahko bi prišlo do snežne kepe.
Neoproterozoik
- Ledena doba Kaigas 825 - 730 mio. let
- Sturtijska ledena doba 720 - 635 mio. let
- Marino ledena doba 650 - 635 mio. let
V poznem neoproterozoiku so bile tri ali štiri velike ledene dobe. Med njimi je bila najpomembnejša marinska, zelo razširjena pa je bila tudi sturtijska poledenitev. Oba sta bila v obdobju kriogena, pred ediakaranom. Milijon let dolga gazkirska poledenitev ni povzročila globalne poledenitve, čeprav je bila verjetno enako intenzivna kot poznoordoviška poledenitev. Status poledenitve v Kaigasu ali "ohladitvenega dogodka" ni jasen. Nekateri ga ne priznavajo kot poledenitev, drugi pa menijo, da gre morda res za tretjo ledeno dobo. Zagotovo je bila manj pomembna kot sturtska ali marinijska poledenitev in verjetno ni imela globalnega obsega. Dokazi kažejo, da je Zemlja v neoproterozoiku doživela več poledenitev.
