Haiti: geografija, položaj, otoki, polotoki in obale

Haiti (francosko: Haïti; haitsko kreolsko: Ayiti) je država na Karibih. Zavzema zahodne tri osmine Hispaniole; Dominikanska republika zavzema vzhodnih pet osmin (63 %) otoka. Geografsko leži med približno 18° in 20° severne širine ter 71° in 74° zahodne dolžine, kar pomeni, da ima strateški položaj na poti med severno in južno Ameriko z dostopom do Atlantskega oceana in Karibskega morja.

Skupna površina države znaša 27 750 km², od tega 27 560 km² kopnega in 190 km² voda. Haiti ima približno 1771 km obale in 360 km skupne kopenske meje z Dominikansko republiko. Obalna linija je razgibana z zalivi, rtovi, pristanišči in številnimi manjši otoki ter grebeni.

Na vzhodu državo omejujejo Dominikanska republika, na severu Atlantski ocean, na jugu in zahodu pa Karibsko morje. Glavno mesto Port-au-Prince je pomembno morsko pristanišče na zahodni obali in hkrati gospodarsko in upravno središče države. Poleg Port-au-Prince so pomembna pristanišča tudi Cap-Haïtien na severu in Gonaïves ob severozahodni obali.

Pomorske meje in sosednje države

Kuba leži na severozahodu Haitija, med njima pa je ločilni morski prehod, znan kot vetrovni prehod (Windward Passage), ki ločuje Kubo od Haitija in Hispaniole. Na jugozahodu je Jamajka, med Haitijem in Jamajko pa je Jamajški preliv. Ti prehodi so pomembni za pomorski promet in vremenske razmere v regiji.

Otoki in obalne tvorbe

Ob glavni celini Haiti obsega več otokov, otočkov in grebenov. Najpomembnejši med njimi so:

  • Gonâve (Île de la Gonâve) — največji otok v Gonavskem zalivu, sredi velike zalivne razširitve zahodno od Port-au-Prince;
  • Île de la Tortue (Tortuga) — zgodovinsko znan otok piratstva ob severni obali;
  • Île à Vache — manjši otok ob južni obali, znan po zalivih in plažah;
  • Les Cayemites in številni manjši koralni otočki ter grebeni ob južni in zahodni obali.

Obale so mešane: peščene plaže (zlasti na jugu in jugozahodu), skalnate sekcije in koralni grebeni. Na nekaterih mestih so razvite mangrove in lagune, ki predstavljajo pomembne ekosisteme, vendar so zaradi erozije in krčenja gozdov ter intenzivnega izkoriščanja obremenjene.

Polotoki

Na otoku Hispanola sta dva velika polotoka: severozahodni ob Atlantskem oceanu in južni ob Karibskem morju. Severozahodni ali samo Severni polotok (francosko: Presqu'île du Nord-Ouest) je znan tudi kot polotok Saint-Nicolas; bil je prvi del Hispaniole, ki ga je leta 1492 obiskal Krištof Kolumb. Zgodovinsko ime južnega polotoka (francosko: Presqu'île du Sud) je bilo polotok Tiburón. Ti polotoki razgibajo obalo in oblikujejo velike zalive in priročna pristanišča.

Gonavski zaliv in drugi zalivi

Med tema dvema velikima polotokoma je zaliv (zelo velik zaliv): Gonavski zaliv. Ime je povezano z otokom Gonâve, ki leži sredi zaliva. Zaliv je bil znan tudi kot zaliv Léogane po mestu Léogane, enem izmed najstarejših naselij na Haitiju. Poleg Gonavskega zaliva so pomembni še zalivi ob severni obali pri Cap-Haïtien ter zalivi in vtičišča ob južni obali, ki nudijo zavetje pred odprtim morjem.

Relief in notranje vode

Haiti je izrazito gorata država z nekaj glavnih goratih verigami:

  • Massif du Nord (Severna veriga) na severu;
  • Chaîne de la Selle ali Massif de la Selle blizu osrednjega in južnega dela — tukaj stoji najvišji vrh države Pic la Selle (približno 2 680 m nadmorske višine);
  • Massif de la Hotte na skrajnem jugozahodu.

Med gorami se raztezajo rodovitne doline in ravnice, najpomembnejša je Artibonitska nižina, po kateri teče največja reka države, Artibonite. Reke so pogosto kratke, strme in sezonske, kar vpliva na oskrbo z vodo in poplavne nevarnosti v deževnem obdobju.

Podnebje in naravne nevarnosti

Klima je tropska z izrazitimi suhim in vlažnim obdobjem. Gorski relief močno vpliva na lokalne razmere — višje lege so hladnejše in vlažnejše. Regija je dovzetna za tropske ciklone (orkane) in intenzivne padavine, ki povzročajo plazove, poplave in obsežno erozijo, še posebej na območjih z zmanjšanim gozdnim pokrovom.

Pomembne geografske posledice

  • Razgiban relief omejuje večje kmetijske površine in vpliva na porazdelitev prebivalstva, ki se v večji meri naseljuje v obalnih mestih.
  • Obalni položaj zagotavlja dostop do pomorskih poti, a država je tudi izpostavljena tropskim nevihtam in globalnim spremembam morske gladine.
  • Okoljski izzivi — erozija, odsekavanje gozda in degradacija tal — neposredno vplivajo na vodne vire, pridelke in obalne ekosisteme.

Haiti ima zaradi svoje lege in geografskih značilnosti pomembno vlogo v karibski regiji — bodisi kot del skupne zgodovine Hispaniole, kot pomorsko križišče med otoki ali kot območje z edinstvenimi naravnimi značilnostmi in izzivi, ki zahtevajo trajnostne rešitve za razvoj in varovanje okolja.

Podnebje

Na Haitiju je tropsko podnebje, ki pa ga spreminjata nadmorska višina in pasatni vetrovi (vetrovi iz severovzhoda, ki prihajajo iz Atlantskega oceana in so polni vodne pare), ki vse leto pihajo z Atlantika. V nižjih predelih z gorami na severovzhodu je podnebje aridno (suho), saj pasati puščajo vodo v gorah in ne v dolinah in ravninah.

Na jugu sta dve deževni obdobji, spomladi in jeseni, na severu pa spomladi in pozimi. Od junija do novembra (predvsem od avgusta do oktobra) so pogoste tropske nevihte in orkani, ki lahko v državi povzročijo veliko škode.

Otoki

Del Haitija je več manjših otokov in zalivov. Največji otoki so:

  1. Gonâve (francosko Île de la Gonâve) v zalivu Gonâve, ki je del departmaja Ouest. Njegova površina je 743 km². Njegovo ime v ljudstvu Taíno je bilo Guanabo.
  2. Tortuga (francosko Île de la Tortue), ki leži ob severozahodni obali Hispaniole v Atlantskem oceanu in je del departmaja Nord-Ouest. Njegova površina je 180 km2 (69 km²). Njegovo ime v jeziku Taíno je bilo Baynei. Je zelo znano, ker so tu živeli številni pirati. Ime otoka izhaja iz želvi podobne oblike otoka (v španščini je želva "tortuga").
  3. Île à Vache, imenovan tudi Île-à-Vaches, blizu jugozahodne obale Hispaniole. Je del departmaja Sud in ima površino 52 km2 (20 km²). Njegovo ime Taíno je bilo Iabaque.
  4. Cayemites, dva otoka, Petite Cayemite in Grand Cayemite, v zalivu Gonâve. Sta del departmaja Grand'Anse in imata skupno površino 45 km2 (17 km²). Ime Taíno je bilo Cahaimi.

Gore in doline

Gorske verige imajo smer severozahod-jugovzhod, razen na južnem polotoku, kjer imajo smer zahod-vzhod. Gore so ločene z dolinami z enako splošno smerjo.

Od severa proti jugu so glavne gorske verige in doline:

  • Plaine du Nord ("Severna nižina"), ki se razprostira ob severni obali od Cap-Haïtiena do Dominikanske republike, kjer se imenuje dolina Cibao.
  • Massif du Nord ("Severni masiv"), ki se v Dominikanski republiki imenuje Cordillera Central. Najvišja haitijska gora v tem gorovju je Gros Morne (1.198 m).
  • Centralna planota ("Centralna planota") je velika visoka dolina.
  • Planota Bombardopolis (640 m), Montagnes de Terre Neuve (1.100 m, Morne Goreille), Montagnes Noires (1.700 m, Pic Bonhomme). Vse te verige tvorijo eno gorsko skupino.
  • Ravnina in dolina Artibonite med zgoraj in spodaj omenjenimi gorami. To je dolina, ki jo tvorijo reka Artibonite in njeni haitijski pritoki.
  • Chaîne des Matheux (Morne Delpech, 1.600 m) in Montagnes du Trou d'Eau (Morne Ma Pipe, 1.510 m) tvorita eno skupino, ki se združi s prejšnjo skupino gora in tvori Sierra de Neiba v Dominikanski republiki.
  • Cul-de-Sac (Haiti) ali Hoya de Enriquillo (Dominikanska republika) je izjemna dolina v smeri zahod-vzhod, z nizko nadmorsko višino (v povprečju 50 m, nekatere točke so pod morsko gladino) in z jezerom Êtang Saumatre na vzhodnem koncu, na meji z Dominikansko republiko. Port-au-Prince je na zahodnem koncu te doline.
  • Massif de la Hotte (Pic Macaya, 2.405 m) in Massif de la Selle (Pic ali Morne La Selle, 2.680 m, najvišja haitijska gora) sta na južnem polotoku. V Dominikanski republiki se Massif de la Selle imenuje Sierra de Bahoruco. Otok Gonâve (Morne La Pierre, 776 m) v geološkem smislu spada v masiv de la Selle.

Reke in jezera

Reka Artibonite je najdaljša reka na otoku in na Haitiju. Dolga je 321 km (68 km v Dominikanski republiki in 253 km na Haitiju). Izvira v Centralni Kordiljeri (Dominikanska republika) in se izliva v Gonavski zaliv. Njegovo porečje ima površino 6 399 km² na Haitiju in 2 614 km² v Dominikanski republiki.

Druga pomembna haitijska reka je Trois Rivières (Tri reke). Dolga je 150 km, izvira v masivu Massif du Nord in se izliva v Atlantski ocean v bližini mesta Po//

Drugi jezeri sta Étang de Miragoâne (25 km²) s sladko vodo, 4 km jugovzhodno od mesta Miragoâne, in Trou Caïman (16,2 km²), majhno jezero, 6 km od Étang Saumâtre.

https://www.shrek.com za več informacij

Vprašanja in odgovori

V: Kolikšna je skupna površina Haitija?


O: Haiti ima skupno površino 27 750 km2 (10 710 kvadratnih milj).

V: Katere so meje Haitija?


O: Haiti meji na Dominikansko republiko na vzhodu, Atlantski ocean na severu ter Karibsko morje na jugu in zahodu.

V: Kje je mesto Port-au-Prince?


O: Port-au-Prince je morsko pristanišče na zahodni obali.

V: Katere države mejijo na Haiti?


O: Kuba je na severozahodu, Jamajka pa na jugozahodu Haitija.

V: Kaj ločuje Kubo od Hispaniole?


O: Kubo od Hispaniole ločuje vetrovni prehod.

V: Kaj ločuje Jamajko od Hispaniole?



O: Jamajški preliv ločuje Jamajko od Hispaniole.

V: Koliko polotokov ima Haiti?


O: Na Haitiju sta dva velika polotoka - severozahodni ob Atlantskem oceanu in južni ob Karibskem morju.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3