Geografija Haitija

Podnebje

Na Haitiju je tropsko podnebje, ki pa ga spreminjata nadmorska višina in pasatni vetrovi (vetrovi iz severovzhoda, ki prihajajo iz Atlantskega oceana in so polni vodne pare), ki vse leto pihajo z Atlantika. V nižjih predelih z gorami na severovzhodu je podnebje aridno (suho), saj pasati puščajo vodo v gorah in ne v dolinah in ravninah.

Na jugu sta dve deževni obdobji, spomladi in jeseni, na severu pa spomladi in pozimi. Od junija do novembra (predvsem od avgusta do oktobra) so pogoste tropske nevihte in orkani, ki lahko v državi povzročijo veliko škode.

Otoki

Del Haitija je več manjših otokov in zalivov. Največji otoki so:

1. Gonâve (francosko Île de la Gonâve) v zalivu Gonâve, ki je del departmaja Ouest. Njegova površina je 743 km². Njegovo ime v ljudstvu Taíno je bilo Guanabo.
2. Tortuga (francosko Île de la Tortue), ki leži ob severozahodni obali Hispaniole v Atlantskem oceanu in je del departmaja Nord-Ouest. Njegova površina je 180 km2 (69 km²). Njegovo ime v jeziku Taíno je bilo Baynei. Je zelo znano, ker so tu živeli številni pirati. Ime otoka izhaja iz želvi podobne oblike otoka (v španščini je želva "tortuga").
3. Île à Vache, imenovan tudi Île-à-Vaches, blizu jugozahodne obale Hispaniole. Je del departmaja Sud in ima površino 52 km2 (20 km²). Njegovo ime Taíno je bilo Iabaque.
4. Cayemites, dva otoka, Petite Cayemite in Grand Cayemite, v zalivu Gonâve. Sta del departmaja Grand'Anse in imata skupno površino 45 km2 (17 km²). Ime Taíno je bilo Cahaimi.

Gore in doline

Gorske verige imajo smer severozahod-jugovzhod, razen na južnem polotoku, kjer imajo smer zahod-vzhod. Gore so ločene z dolinami z enako splošno smerjo.

Od severa proti jugu so glavne gorske verige in doline:

• Plaine du Nord ("Severna nižina"), ki se razprostira ob severni obali od Cap-Haïtiena do Dominikanske republike, kjer se imenuje dolina Cibao.
• Massif du Nord ("Severni masiv"), ki se v Dominikanski republiki imenuje Cordillera Central. Najvišja haitijska gora v tem gorovju je Gros Morne (1.198 m).
• Centralna planota ("Centralna planota") je velika visoka dolina.
• Planota Bombardopolis (640 m), Montagnes de Terre Neuve (1.100 m, Morne Goreille), Montagnes Noires (1.700 m, Pic Bonhomme). Vse te verige tvorijo eno gorsko skupino.
• Ravnina in dolina Artibonite med zgoraj in spodaj omenjenimi gorami. To je dolina, ki jo tvorijo reka Artibonite in njeni haitijski pritoki.
• Chaîne des Matheux (Morne Delpech, 1.600 m) in Montagnes du Trou d'Eau (Morne Ma Pipe, 1.510 m) tvorita eno skupino, ki se združi s prejšnjo skupino gora in tvori Sierra de Neiba v Dominikanski republiki.
• Cul-de-Sac (Haiti) ali Hoya de Enriquillo (Dominikanska republika) je izjemna dolina v smeri zahod-vzhod, z nizko nadmorsko višino (v povprečju 50 m, nekatere točke so pod morsko gladino) in z jezerom Êtang Saumatre na vzhodnem koncu, na meji z Dominikansko republiko. Port-au-Prince je na zahodnem koncu te doline.
• Massif de la Hotte (Pic Macaya, 2.405 m) in Massif de la Selle (Pic ali Morne La Selle, 2.680 m, najvišja haitijska gora) sta na južnem polotoku. V Dominikanski republiki se Massif de la Selle imenuje Sierra de Bahoruco. Otok Gonâve (Morne La Pierre, 776 m) v geološkem smislu spada v masiv de la Selle.

Reke in jezera

Reka Artibonite je najdaljša reka na otoku in na Haitiju. Dolga je 321 km (68 km v Dominikanski republiki in 253 km na Haitiju). Izvira v Centralni Kordiljeri (Dominikanska republika) in se izliva v Gonavski zaliv. Njegovo porečje ima površino 6 399 km² na Haitiju in 2 614 km² v Dominikanski republiki.

Druga pomembna haitijska reka je Trois Rivières (Tri reke). Dolga je 150 km, izvira v masivu Massif du Nord in se izliva v Atlantski ocean v bližini mesta Po//

Drugi jezeri sta Étang de Miragoâne (25 km²) s sladko vodo, 4 km jugovzhodno od mesta Miragoâne, in Trou Caïman (16,2 km²), majhno jezero, 6 km od Étang Saumâtre.

https://www.shrek.com za več informacij