Bassov preliv: Tasmanija, otoki, svetilniki in pomorske nevarnosti
Bassov preliv: Tasmanija, otoki, svetilniki in pomorske nevarnosti — zgodovina ladijskih nesreč, svetilnikov na Cape Otway, King in Flinders ter skrivnosti nevarnih voda.
Bassov preliv je morska ožina, ki ločuje Tasmanijo od juga avstralske celine, natančneje od zvezne države Viktorija. Ožina je dobila ime po Georgeu Bassu, ki je po njej potoval leta 1798.
Geografija in fizikalne značilnosti
Na najožji točki je širok približno 240 km, globok pa je običajno okoli 50 metrov. Morfologija dna vključuje plitve peščene predele, grebene in ločene jame, zaradi česar je hidrodinamika področja zapletena. Bassov preliv je del širše Bassovega bazena (Bass Basin), ki je po koncu zadnje ledene dobe potopil nekoč kopno, ki je povezovalo Tasmanijo z avstralsko celino.
Klimatske in pomorske razmere
Regija ima zmerno morsko podnebje, močne zahodne vetrove (del tako imenovanih Roaring Forties) in hitro menjavo vremena. Jaki jugozahodni valovi iz Južnega oceana, plimovanje in močni tokovi skozi plitve predele povzročajo razburkano morje. Zaradi nizke povprečne globine lahko valovi hitro rastejo in so še posebej nevarni v nevihtah.
Otoki in naselbine
V ožini je veliko otokov, med njimi največja sta King Island in Flinders Island. Na teh otokih je nekaj naselij; na King Island so glavni naseljeni kraji, na Flinders Island pa so vidnejše skupnosti, ki živijo od ribištva, turizma in kmetijstva. Poleg teh spadajo v ožino tudi manjše skupine otokov, kot je Furneaux Group na vzhodu.
Svetilniki in pomoč ladjam
Za navigacijo skozi Bassov preliv so že v 19. stoletju postavili več pomembnih svetilnikov. Ti svetilniki so bili ključni pri zmanjševanju nesreč, še vedno pa so pomembni zgodovinski in navigacijski orientirji.
- Na otoku Deal je bil leta 1848 zgrajen svetilnik za pomoč ladjam v vzhodnem delu ožine.
- Na zahodnem delu je bil leta 1848 prvič prižgan svetilnik Cape Otway.
- Drugi svetilnik je bil leta 1861 prižgan na Cape Wickham na severnem koncu otoka King Island.
Poleg teh tradicionalnih svetilnikov danes navigacijo dopolnjujejo sodobne tehnologije: GPS, AIS, radijska komunikacija in obalna služba za varnost na morju. Redne trajektne povezave, na primer med Melbourneom in Devonportom, in druge komercialne plovbe uporabljajo tudi natančne navigacijske sisteme in vremenske napovedi.
Pomorske nevarnosti in ladijske nesreče
Voda je zelo razburkana, saj je bilo v 19. stoletju izgubljenih veliko ladij. Glavni dejavniki za nevarnosti vključujejo:
- plitve peščene ploščadi in grebeni, ki so snažno premikali in lomili valove;
- močni lokalni tokovi in vrtinci med plimovanjem;
- hitre nevihtne razmere in zmanjšana vidljivost zaradi megle;
- velik promet večjih trgovskih ladij in ribolovnih plovil.
Zgodovinske ladijske nesreče so prispevale k postavitvi svetilnikov in drugih varnostnih ukrepov. Kljub temu morajo sodobni pomorščaki vedno upoštevati vremenske napovedi, pomorske opozorilne službe ter imeti ustrezno opremo in lokalno znanje.
Narava in gospodarstvo
Bassov preliv je pomembno morsko območje z bogatimi morskimi ekosistemi: morske alge in kelp gozdovi, ribe, morske sesalce (kite in tjulnje) ter številne vrste morskih ptic. Območje je pomembno za ribištvo (tako komercialno kot rekreativno) in turizem. Poleg tega so v Bassovem prelivu in sosednjih strukturah odkrili nahajališča nafte in zemeljskega plina, kar je vplivalo na razvoj industrije v 20. stoletju.
Zgodovina raziskovanja in pomen
George Bass in Matthew Flinders sta konec 18. stoletja potrdila obstoj prelivu in razvozlala njegovo geografsko naravo, s tem pa Tasmanijo ločila kot otok. Pred zadnjo ledeno dobo je bila Tasmanija verjetno povezana z avstralskim celinskim kopnim preko kopnene poti; dvig morske gladine je to vez prekinil in ustvaril današnji preliv, kar je imelo velike posledice za človeka in naravo v regiji.
Priporočila za obiskovalce in pomorščake
- Pred plovbo preverite vremensko napoved in pomorske opozorilne službe.
- Ocenite zmogljivost plovila glede na pričakovane razmere; plitvine in močni valovi zahtevajo previdnost.
- Uporabljajte sodobne navigacijske pripomočke ter poslušajte lokalne nasvete in opozorila.
- Pri obisku otokov spoštujte lokalne skupnosti, zaščiteno naravo in navodila za ohranjanje okolja.
Bassov preliv je torej regija z izrazito pomorsko in zgodovinsko vlogo: pomembna je za promet, gospodarstvo, naravo in kulturno dediščino, a obenem ostaja območje, kjer sta previdnost in spoštovanje morja ključna.
Zemljevid Avstralije z Bassovim prelivom, označenim s svetlo modro barvo
Otoki
V Bassovi ožini je več kot 50 otokov. Večji otoki so:
Zahodni del:
- Kraljevi otok
- Trije otoki Hummock
- Otok Hunter
- Otok Robbins
Jugovzhodni del:
- Skupina Furneaux
- Otok Flinders
- Otok Cape Barren
- Otok Clark
- in več drugih otokov
Severovzhodni del:
- Skupina Kent
- Otok Deal
- in 3 manjši otoki
- Otok Hogan
- Otok Curtis
Zemljevid Bassovega preliva z glavnimi otoškimi skupinami
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Bassova ožina?
O: Bassova ožina je morska ožina, ki ločuje Tasmanijo od juga avstralske celine, natančneje od zvezne države Viktorija.
V: Po kom je Bassova ožina dobila ime?
O: Bassova ožina je bila poimenovana po Georgeu Bassu, ki je po njej potoval leta 1798.
V: Kako široka je Bassova ožina na najožji točki?
O: Bassova ožina je na najožji točki široka približno 240 km.
V: Kakšna je globina Bassove ožine?
O: Globina Bassove ožine je običajno okoli 50 metrov.
V: Kateri otoki so v Bassovi ožini?
O: V Bassovi ožini je veliko otokov, na otokih King Island in Flinders Island je veliko mest.
V: Ali je bila Bassova ožina v preteklosti nevarna za plovbo ladij?
O: Da, Bassova ožina je bila v 19. stoletju nevaren kraj za plovbo ladij, saj je bilo veliko ladij izgubljenih.
V: Ali so bili v Bassovi ožini zgrajeni svetilniki, ki so ladjam pomagali pri varni plovbi?
O: Da, v Bassovi ožini so bili zgrajeni svetilniki, kot sta svetilnik na otoku Deal in svetilnik na rtu Otway, da bi pomagali ladjam pri varni plovbi. Drug svetilnik je bil zgrajen tudi na Cape Wickhamu na severnem koncu otoka King Island.
Iskati