Zaliv Carpentaria — plitvo morje severne Avstralije, površina in globina
Zaliv Carpentaria (14°00′S 139°00′E / 14.000°S 139.000°E / -14.000; 139.000) je veliko, plitvo morje, ki ga s treh strani obdaja severna Avstralija. Njegov severni rob meji na Arafursko morje, morje med Avstralijo in Novo Gvinejo. Ob ustju je zaliv širok približno 590 km, južneje pa okoli 675 km, razdalja med severnim in južnim robom pa je več kot 700 km. Njegova vodna površina znaša približno 300 000 km².
Geografija in globina
Zaliv je izrazito plitv: običajne globine se gibljejo med približno 55 in 66 metri, čeprav so nekatera mesta globlja — do približno 82 metrov. Plitvina vpliva na cirkulacijo vode, segrevanje in razporeditev življenjskih habitatov. V zaliv se iz notranjosti Avstralije izliva več rek, ki prinašajo sladko vodo in usedline ter močno vplivajo na obalna območja v sezoni deževja.
Klimatske razmere in plimovanje
Regija pripada tropskemu monsunskemu podnebju s jasno izraženima suho in deževno sezono. V deževni sezoni (približno november–april) pride do obilnih padavin in poplav, ki močno povečajo pritok sladke vode ter tokove usedlin v zaliv. Zaliv je znan tudi po velikih plimovih; zaradi oblike obale in plitvega dna so plimovanja izrazita, v nekaterih predelih lahko znašajo več metrov, kar močno vpliva na navigacijo, obalne ekosisteme in ribolov.
Ekosistemi in biodiverziteta
Ob obali so obsežna območja mangrov, plitvih zalivov in travnikov morskih trav (seagrass), ki služijo kot pomembna gojišča za ribe, školjke in druge morske živali. Ta območja so ključna za razvoj mladih stadijev morskih vrst in za komercialne ribiške vire, zlasti za kozice. Zaliv je tudi pomembno območje za selitveni ptice in druge obalne vrste, zato so nekatera obalna in mokriščna območja predmet varstva.
Gospodarski pomen in naselja
Območje zaliva ima gospodarsko vrednost predvsem zaradi ribištva (posebej kozic oziroma prawn fishery), rudarstva na bližnjih otokih in obalah ter manjše pomorske trgovine. Večje ribiške dejavnosti in občasno rudarjenje na otokih v zalivu vplivajo na lokalno gospodarstvo. Plitvo dno in močna plimovanja omejujejo gibanje večjih ladij in vplivajo na izbiro pristanišč in plovnih poti.
Zgodovina in geološki pomen
V zadnji ledeni dobi je bil zaliv suho kopno: med zadnjo glacialno maksimalo so bile morske gladine nižje, s čimer je bila izpostavljena obsežna kontinentalna polica in je bila vzpostavljena kopenska povezava med Avstralijo in Novo Gvinejo. Takšne spremembe morske gladine in obalnih habitatov so imele pomemben vpliv na premike rastlinstva, živalskih populacij in preseljevanje ljudi v preteklosti.
Okoljski izzivi
Glavni okoljski izzivi vključujejo vplive spreminjajočih se vzorcev padavin in ciklonov, obremenitve zaradi ribištva ter lokalne posledice rudarjenja in urbanizacije. Zaradi pomena zaliva kot gojišča za številne morske vrste in kot pomembno območno mokrišče je nujno uravnoteženo upravljanje virov in zaščita ranljivih habitatov proti prekomernim antropogenim pritiskom.
Pomembno: kljub svoji razsežnosti in bližini kopnega je Zaliv Carpentaria zaradi plitvega dna in razmer v njem edinstveno in občutljivo morsko območje z velikim ekološkim in gospodarskim pomenom za severno Avstralijo.
Lokacija zaliva Carpentaria.
Zaliv Carpentaria z nizozemskega zemljevida iz leta 1859
Zaliv Carpentaria med otokom Bentinck (South Wellesley Islands) in avstralsko celino
Geografija
Območje ob zalivu je na splošno ravninsko in nižinsko. Na zahodu sta Arnhem Land, Top End Severnega teritorija, in Groote Eylandt, največji otok v zalivu. Na vzhodu je polotok Cape York. Območje na jugu, ki je del Queenslanda, se imenuje Gulf Country ali preprosto "zaliv".
Podnebje je vroče in vlažno z dvema letnima obdobjema. Suha sezona traja približno od aprila do novembra in ima zelo suhe jugovzhodne do vzhodne vetrove, ki jih povzročajo zimski sistemi visokega tlaka na jugu. Deževna sezona traja od decembra do marca. V teh mesecih pade večina letnih padavin in poplavljena so številna nizko ležeča območja. Zaliv je tudi gojišče tropskih ciklonov od novembra do aprila.
Septembra in oktobra se v južnem zalivu pojavi oblak Morning Glory. Najbolje ga je videti na območju Burketowna kmalu po zori.
Evropsko raziskovanje
Prvi znani Evropejec, ki je obiskal to območje, je bil Nizozemec Willem Janszoon (njegovo ime je zapisano tudi kot Jansz) na svojem potovanju leta 1606. Jan Carstenszoon (ali Carstensz) je zaliv obiskal leta 1623 in ga poimenoval po Pieterju de Carpentierju, ki je bil generalni guverner nizozemske Vzhodne Indije. Abel Tasman je leta 1644 prav tako raziskoval obalo. Območje je pozneje raziskoval in kartiral Matthew Flinders v letih 1802 in 1803.
Prva kopenska odprava, ki je dosegla zaliv, je bila Burkova in Willsova odprava, ki sta jo vodila Robert O'Hara Burke in William John Wills. Iz Melbourna sta odšla avgusta 1860 in februarja 1861 dosegla reko Bynoe.
Reke v zalivu
- Reka Archer
- Reka Calvert
- Reka Cox
- Reka Flinders
- Reka Gilbert
- Reka Leichhardt
- Reka McArthur
- Reka Misija
- Reka Mitchell
- Reka Alice
- Reka Norman
- Reka Roper
- Reka Wilton
- Reka Smithburne
- Reka Staaten
- Reka Wenlock
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Carpentarijski zaliv?
O: Zaliv Carpentaria je veliko plitvo morje, ki ga s treh strani obdaja severna Avstralija.
V: Kateri je severni rob Carpentarijskega zaliva?
O: Severni rob Karpentarskega zaliva je Arafursko morje, ki je morje med Avstralijo in Novo Gvinejo.
V: Kako širok je Carpentarski zaliv ob ustju?
O: Karpentarski zaliv je ob ustju širok 590 km.
V: Kako širok je Carpentarijski zaliv južneje?
O: Karpentarski zaliv je južneje širok 675 km.
V: Kakšno vodno površino pokriva Carpentarijski zaliv?
O: Vodna površina Carpentarijskega zaliva je približno 300 000 km².
V: Kakšna je globina Karpentarskega zaliva?
O: Karpentarski zaliv je globok od 55 do 66 metrov, čeprav je na nekaterih mestih globok tudi 82 metrov.
V: Ali je bil zaliv Carpentaria v zadnji ledeni dobi suha zemlja?
O: Da, v zadnji ledeni dobi je bil Carpentarijski zaliv suha zemlja.
