Zaliv Carpentaria
Zaliv Carpentaria (14°00′S 139°00′E / 14.000°S 139.000°E / -14.000; 139.000) je veliko plitvo morje, ki ga s treh strani obdaja severna Avstralija. Njegov severni rob je Arafursko morje, morje med Avstralijo in Novo Gvinejo. Ob ustju je zaliv širok 590 km, južneje pa 675 km. Razdalja med severom in jugom je več kot 700 km. Njegova vodna površina je približno 300 000 km². Zaliv je globok od 55 do 66 metrov, čeprav so mesta globoka tudi do 82 metrov. V zadnji ledeni dobi je bil zaliv suho kopno.
Lokacija zaliva Carpentaria.
Zaliv Carpentaria z nizozemskega zemljevida iz leta 1859
Zaliv Carpentaria med otokom Bentinck (South Wellesley Islands) in avstralsko celino
Geografija
Območje ob zalivu je na splošno ravninsko in nižinsko. Na zahodu sta Arnhem Land, Top End Severnega teritorija, in Groote Eylandt, največji otok v zalivu. Na vzhodu je polotok Cape York. Območje na jugu, ki je del Queenslanda, se imenuje Gulf Country ali preprosto "zaliv".
Podnebje je vroče in vlažno z dvema letnima obdobjema. Suha sezona traja približno od aprila do novembra in ima zelo suhe jugovzhodne do vzhodne vetrove, ki jih povzročajo zimski sistemi visokega tlaka na jugu. Deževna sezona traja od decembra do marca. V teh mesecih pade večina letnih padavin in poplavljena so številna nizko ležeča območja. Zaliv je tudi gojišče tropskih ciklonov od novembra do aprila.
Septembra in oktobra se v južnem zalivu pojavi oblak Morning Glory. Najbolje ga je videti na območju Burketowna kmalu po zori.
Evropsko raziskovanje
Prvi znani Evropejec, ki je obiskal to območje, je bil Nizozemec Willem Janszoon (njegovo ime je zapisano tudi kot Jansz) na svojem potovanju leta 1606. Jan Carstenszoon (ali Carstensz) je zaliv obiskal leta 1623 in ga poimenoval po Pieterju de Carpentierju, ki je bil generalni guverner nizozemske Vzhodne Indije. Abel Tasman je leta 1644 prav tako raziskoval obalo. Območje je pozneje raziskoval in kartiral Matthew Flinders v letih 1802 in 1803.
Prva kopenska odprava, ki je dosegla zaliv, je bila Burkova in Willsova odprava, ki sta jo vodila Robert O'Hara Burke in William John Wills. Iz Melbourna sta odšla avgusta 1860 in februarja 1861 dosegla reko Bynoe.
Reke v zalivu
- Reka Archer
- Reka Calvert
- Reka Cox
- Reka Flinders
- Reka Gilbert
- Reka Leichhardt
- Reka McArthur
- Reka Misija
- Reka Mitchell
- Reka Alice
- Reka Norman
- Reka Roper
- Reka Wilton
- Reka Smithburne
- Reka Staaten
- Reka Wenlock
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Carpentarijski zaliv?
O: Zaliv Carpentaria je veliko plitvo morje, ki ga s treh strani obdaja severna Avstralija.
V: Kateri je severni rob Carpentarijskega zaliva?
O: Severni rob Karpentarskega zaliva je Arafursko morje, ki je morje med Avstralijo in Novo Gvinejo.
V: Kako širok je Carpentarski zaliv ob ustju?
O: Karpentarski zaliv je ob ustju širok 590 km.
V: Kako širok je Carpentarijski zaliv južneje?
O: Karpentarski zaliv je južneje širok 675 km.
V: Kakšno vodno površino pokriva Carpentarijski zaliv?
O: Vodna površina Carpentarijskega zaliva je približno 300 000 km².
V: Kakšna je globina Karpentarskega zaliva?
O: Karpentarski zaliv je globok od 55 do 66 metrov, čeprav je na nekaterih mestih globok tudi 82 metrov.
V: Ali je bil zaliv Carpentaria v zadnji ledeni dobi suha zemlja?
O: Da, v zadnji ledeni dobi je bil Carpentarijski zaliv suha zemlja.
