Napadi na Norveškem leta 2011

Bombni napad v Oslu

22. julija 2011 ob 15.26 (po srednjeevropskem času) je v bližini pisarne predsednika norveške vlade (H-blokka) in več drugih vladnih stavb, kot sta ministrstvo za nafto in energijo (R4) in ministrstvo za finance, odjeknila močna eksplozija. (Glej zemljevid)

Po eksploziji je bila bližnja ulica polna stekla in razbitin. V bližini ene od prizadetih stavb so opazili razbitine avtomobila. Na ministrstvu za nafto je gorel velikanski oblak belega dima. Eksplozijo je bilo slišati vsaj sedem kilometrov daleč.

Po eksploziji je policija očistila območje in iskala nove eksplozivne naprave. Policija je ljudi pozvala, naj zapustijo središče Osla.

Žrtve

V eksploziji je umrlo osem ljudi, petnajst jih je bilo ranjenih, od tega enajst huje. Zdravnik v univerzitetni bolnišnici v Oslu je povedal, da osebje bolnišnice zdravi poškodbe glave, prsnega koša in trebuha.

Predsednik vlade Jens Stoltenberg v eksploziji ni bil ranjen. Norveški finančni minister Sigbjørn Johnsen je bil takrat na počitnicah na Danskem.

Ker je julij na Norveškem glavni čas počitnic in so bili napadi izvedeni med vikendom, na območju ni bilo toliko ljudi kot običajno, kar je morda rešilo veliko življenj.

Vpliv na promet

Vse ceste v središče Osla so bile zaprte, saj je policija z območja umikala ljudi, prebivalce Osla pa je opozorila, naj se izogibajo mestnemu središču. Zaradi bojazni pred morebitnim novim terorističnim napadom so jim tudi naročili, naj omejijo uporabo mobilnih telefonov. Javni prevoz v mesto in iz njega je bil ustavljen. Policija je preverjala avtomobile na cesti proti letališču v Oslu, ki je ostalo odprto, saj je policija na kraju dogodka opravljala preiskave v avtomobilih.

Železniška proga Gardermoen med Lillestrømom in letališčem v Oslu je bila zaprta, potem ko so v bližini tirov našli sumljiv paket. Enako se je zgodilo v prostorih televizije TV 2, ki so jih evakuirali, potem ko so pred stavbo našli sumljiv paket.

Zemljevid območja eksplozije. Rdeča stavba: Vladna stavba. Oranžno območje: Oranžno območje: položaj uničenega avtomobila. Modra stavba: Modra stavba: stavba ministrstva za nafto.


Urad norveškega predsednika vlade z razbitimi okni kmalu po eksploziji.


Norveško ministrstvo za nafto in energijo kmalu po razkritju

Streljanje na otoku Utøya

Približno 90 minut po eksploziji v Oslu se je strelec v policijski uniformi, ki naj bi bil Anders Behring Breivik, vkrcal na trajekt približno 40 kilometrov severozahodno od Osla. Trajekt je peljal na otok Utøya v jezeru Tyrifjorden. Na otoku je potekal vsakoletni poletni tabor mladinske delavske stranke Delavska mladinska zveza (AUF). Ko je bil strelec na otoku, je začel streljati na večinoma mladoletne tabornike, nato pa je bil končno ujet.

Strelec je bil oblečen kot policist in je dejal, da je prišel na rutinski pregled po bombnem napadu v Oslu. Preden je začel streljati z orožjem, je dal znak in pozval ljudi, naj se zberejo okoli njega, nato pa je ubil in ranil več ljudi. Najprej je streljal na ljudi na otoku, pozneje pa je začel streljati na ljudi, ki so poskušali pobegniti s plavanjem čez jezero. Policija je sporočila, da je bila večina žrtev mladih, starih približno 15 in 16 let. Ljudje na otoku naj bi se skrivali v straniščih ali podrastju in se sporazumevali prek besedilnih sporočil, da strelcu ne bi izdali svojega položaja.

Streljanje naj bi trajalo 90 minut. Policija je bila o streljanju obveščena ob 17:27, ob 18:27 pa je bil strelec aretiran. Ko je policija prispela na kraj dogodka, se je soočila s prizoriščem preživelih, ki so policiste prosili, naj odvržejo orožje. Bali so se, da bodo možje v uniformah znova začeli streljati nanje.

Državni policijski komisar Øystein Mæland je 23. julija 2011 ob približno 03.50 (po srednjeevropskem času) menil, da je število smrtnih žrtev na otoku Utøya "vsaj 80", število pa naj bi se še povečalo. Umrlo je 69 ljudi.

Storilec

Napadalec je Anders Behring Breivik. Aretiran je bil na otoku Utøya zaradi streljanja in povezan tudi z bombnimi napadi v Oslu. Za izvedbo obeh napadov je bil obtožen in obsojen. Sedi v zaporu.

Politična stališča

Vršilec dolžnosti vodje nacionalne policije Sveinung Sponheim je dejal, da internetne objave osumljenega strelca "kažejo, da ima nekatere politične značilnosti, usmerjene v desnico, in protimuslimanske poglede, vendar je treba ugotoviti, ali je bil to motiv za dejansko dejanje". Policija je Breivika opisala kot desničarskega skrajneža. Breivik se je opisal kot konservativni nacionalist. Viri novic so ga opisali kot krščanskega fundamentalista. Napisal naj bi veliko prispevkov na spletni strani "document.no", ki jo je časnik Aftenposten opisal kot "kritično do islama in prijazno do Izraela". Udeleževal se je srečanj društva "Documents venner" (Prijatelji dokumenta), povezanega s spletno stranjo. Nekoč je bil tudi član desničarske Stranke napredka (FrP) in njenega mladinskega krila FpU. Vodja FpU Ove Vanebo je povedal, da je bil Breivik aktiven na začetku leta 2000, vendar je stranko zapustil, ko so njegova stališča postala bolj skrajna.

Mediji poročajo, da je Breivik na spletu objavil komentarje, v katerih je zapisal, da občuduje Winstona Churchilla in Maxa Manusa ter nizozemskega politika Geerta Wildersa. Breivik je dejal, da je Wildersova Stranka za svobodo "edina prava stranka za konservativce". Breivik je dejal, da je "za geje in Izrael". Na Twitterju je parafraziral utilitarističnega filozofa Johna Stuarta Milla: "Ena oseba s prepričanjem je enaka moči 100.000 oseb, ki imajo samo interese." Norveška radiotelevizija (NRK) je sporočila, da je Breivik na dan napadov objavil 1516 strani dolg manifest o svoji protimultikulturni in desničarski militantni ideologiji.

Prepričanja, da je bil(-i) storilec(-i) drug(-i).

Več prič iz mladinskega tabora je (od 23. julija 2011) prepričanih, da je streljal več kot en strelec. Policija je prejela opise drugega strelca in trenutno preverja te informacije. Zaradi negotovosti opisov prič in kaotičnosti dogodkov policija iz previdnosti zadeve še ni uradno komentirala. Vršilec dolžnosti načelnika policije Sveinung Sponheim je dejal, da je "v tem trenutku zelo težko reči, ali je deloval sam ali pa je deloval kot del večje mreže".

Reakcije

Domača stran

Predsednik vlade Jens Stoltenberg je na novinarski konferenci zjutraj po napadih napade označil za "nacionalno tragedijo" in najhujše grozodejstvo po drugi svetovni vojni. Stoltenberg je dejal, da napad ne bo prizadel norveške demokracije, in dejal, da je pravi odgovor na nasilje "več demokracije, več odprtosti, vendar ne naivnosti".

Eskil Pedersen iz Delavske mladinske lige je obljubil, da se bo "vrnil na Utøyo", in pozval Norveško, naj nadaljuje svojo tradicijo odprtosti in strpnosti.

Kralj Harald je žrtvam in njihovim družinam izrekel sožalje ter pozval k enotnosti.

Svein Østerud (št.:), zaslužni profesor, je dejal, da moramo, preden lahko analiziramo travmo naroda, priznati, da so Breivik in [nekateri] drugi teroristi mladostniki, ki so se izgubili, ko so šli skozi institucije ... in se trudili najti svojo identiteto, hkrati (in vsak dan) pa so bili prisiljeni [ prilagajati se] normam, ki so jih določili šola, starši in družbeni mediji.

Mednarodni

Evropska unija, Nato, Varnostni svet Združenih narodov, vlade in voditelji z vsega sveta so obsodili napad, izrazili sožalje in solidarnost z Norveško.

Dan po napadih položene rože pred katedralo v Oslu

Spomeniki

Na otoku Utøya se spominsko obeležje imenuje ["jasa"] "Lysninga"; njegov del je ["obroč"] "Ringen" - "jekleni obroč, ki visi med drevesi in na katerem so vklesana imena in starost večine 69 ubitih"; "leži na najvišji točki otoka"; odkrili so ga poleti 2015. Hegnhuset je bil slovesno odprt leta 2016.

22. julija 2016 so v Oslu odkrili začasni nacionalni spomenik.

V vsaki občini stoji en monolit.

Na 53 krajih na Norveškem so kipi Nica Widerberga, ki so bili financirani anonimno.

En monolit je bil postavljen na Utsiktenu - obcestnem počivališču s pogledom na Utøyo; nahaja se na cesti E16 pri kraju Nes in Hole (občina).

Narodni spomenik v občini Hole

Junija 2017 se je vlada odločila, da bo eden od nacionalnih spomenikov postavljen na Utøya-kaia v občini Hole; spomenik ne bo [umetniško delo ali] imel umetniškega izraza. KORO (ne), agencija v okviru ministrstva za kulturo, ne bo več formalno vezana na postopek v zvezi s spomenikom v kraju Hole.

V popularni kulturi

Jan Kjærstad (sl) je leta 2017 na Norveškem objavil roman Berge, ki govori o napadih in trojnem umoru leta 1999 (sl).