Armenska narodna galerija v Erevanu, Armenija je ena najpomembnejših ustanov za ohranjanje in predstavitev umetnosti v državi. Njena zbirka zajema širok spekter del od starodavnih nalepk in srednjeveških rokopisov do sodobne paše slikarstva, kiparstva, grafike in uporabne umetnosti.

Zgodovina galerije

Narodna galerija Armenije je bila ustanovljena leta 1921 kot umetniški oddelek Državnega muzeja. Začetno jedro oddelka so tvorila dela, kupljena na razstavi armenskih slikarjev avgusta 1921, ter bogata zbirka iz Armenske palače kulture (bivše Lazarske gimnazije) in donacije armenskih ustvarjalcev. Že leta 1925 je bilo v šestih dvoranah razstavljenih približno 400 del armenskih, ruskih in evropskih mojstrov.

Od ustanovitve je institucija prešla več preimenovanj in širitev: leta 1935 je postal Umetnostni muzej, leta 1947 Državni muzej Armenije, od leta 1991 pa uradno Narodna galerija Armenije. Leta 1978 je bila v uporabi nova osemnadstropna stavba, v kateri so danes številne razstavne dvorane.

Zbirke in stalne razstave

Galerijina zbirka obsega več deset tisoč muzejskih predmetov, ki zajemajo:

  • Armenska umetnost: od zgodnje in srednjeveške umetnosti — freske iz obdobja Urartu, kopije mozaikov iz templja Garni, srednjeveške stenske slike, miniaturne ilustracije rokopisov, srebrni ovitki rokopisov, križi in klerična umetnost 17.–19. stoletja — pa do del največjih armenskih avtorjev: H. Hovnatanian, H. Ayvazovski, G. Bashinjaghian, P. Terlemezian, V. Sureniants, V. Mahokian.
  • Moderna in sodobna armenska umetnost: dela 20. stoletja, med njimi M. Saryan, H. Kojoyan, H. Gurdjian, E. Chahin, G. Khanjian, M. Avetisian in drugi pomembni ustvarjalci.
  • Ruskа umetnost: ikone 16.–17. stoletja ter dela pomembnih ruskih umetnikov 18.–20. stoletja, kot so F. Rokotov, I. Argunov, F. Šubin, I. Repin, V. Serov, M. Gončarova, I. Maškov, S. Konenkov, V. Kandinski, M. Chagall in drugi.
  • Evropska umetnost: zbirke segajo od antičnih kultur do renesanse in baroka ter vključujejo dela italijanske, nizozemske, flamske in francoske šole (npr. F. Guercino, Jan van Goyen, P. Claesz, E.-M. Falconet, J.-B. Greuze, T. Rousseau, A. Monticelli).
  • Orientska umetnost: pomenijo dekorativne in uporabne umetnosti iz Irana, Kitajske, Japonske (porcelan, fajansa), predmeti iz kamna, kosti, kovine, izrezljano pohištvo, pa tudi dragocene indijske srednjeveške freske po delu armenskega umetnika S. Khatchatriana ter iranske slike iz 19. stoletja.

Pomembni eksponati in avtorji

Med najpomembnejšimi deli so srednjeveške ikone in rokopisi, freske iz Urartuja in kopije mozaikov iz templja Garni ter obsežna zbirka del armenskih in tujih mojstrov. Galerija hrani dela armenskih klasikih, kot so H. Hovnatanian, P. Terlemezian in V. Sureniants, pa tudi moderne mojstre, kot so M. Saryan in H. Kojoyan. V ruskem delu zbirke so prisotna pomembna dela in ikone, v tuji zbirki pa slikarske in kiparske stvaritve evropskih avtorjev iz različnih zgodovinskih obdobij.

Razstave, konservacija in izobraževanje

Galerija prireja stalne in začasne razstave ter redno sodeluje na mednarodnih razstavah, s čimer promovira armensko nacionalno umetnost v tujini. Leta 2008 je bil odprt paviljon del Hakoba Gurjiana, prav tako pa je bila obnovljena in razširjena stalna razstava armenske duhovniške umetnosti 17.–19. stoletja.

V okviru galerije delujeta restavratorski in konservatorski atelje, kar omogoča ohranjanje in obnovo dragocenih predmetov. Galerija ima tudi knjižnico in arhiv, ki podpirata znanstveno-raziskovalno delo.

Storitve za obiskovalce in infrastruktura

V galeriji so na voljo kavarna, trgovina s spominki in knjigami, filmska soba ter predavalnica za javne dogodke, delavnice in izobraževalne programe. Stavba vsebuje približno 56 razstavnih dvoran, kjer so muzejskih zakladi predstavljeni z izmeničnimi stalnimi in začasnimi razstavami.

Podružnice in muzejski obseg

Armenska narodna galerija upravlja več podružnic v Erevanu in po republiki. V glavnem mestu sta dve pomembni spominski hiši: spominska hiša umetnika Hakopa Kojoyana in hiša kiparja Ara Sarkissiana, kjer so razstavljena najboljša dela teh avtorjev. Druge podružnice vključujejo:

  • H. Kojoyan in A. Sargsian home-museum (Erevan)
  • Jotto /G. Grigorian studio/ (Erevan)
  • Galerija Ečmiadzin (Ečmiadzin)
  • Muzej Mher Abeghian /Galerija Hrazdan/ (Hrazdan)
  • Galerija Jermuk (Jermuk)
  • Galerija Sisian (Sisian)
  • Galerija Alaverdi (Alaverdi)
  • Galerija Eghjegnadzor (Eghegnadzor)
  • Galerija akademika H. Buniatian Gavar (Gavar)
  • Galerija Martuni (Martuni)
  • Muzej M. Avetissian (Jajur)

Vodstvo in prispevki

V različnih obdobjih so galerijo vodili priznanih kustosi in direktorji, ki so veliko prispevali k razvoju zbirke, popularizaciji umetnosti in znanstvenim raziskavam. Med njimi so bili R. Drambian (1925–1951), R. Parsamian (1952–1962), A. Chilingarian (1962–1967), E. Isabekian (1967–1986), A. TerGabrielian (1986–1990), Sh. Khatchatrian (1991–2002) in P. Mirzoyan (od 2002 dalje).

Armenska narodna galerija ostaja osrednja ustanova za varovanje umetniške dediščine Armenije in aktivno deluje pri širjenju znanja o nacionalni ter mednarodni umetnosti skozi razstave, raziskave in izobraževalne programe.