Amebozoa (Amoebozoa): filum ameboidnih evkariontov, amebe in sluzaste plesni

Amebozoa: ameboidni evkarionti — biologija, filogenija, življenjski cikli, sluzaste plesni in patogeni. Odkrijte >2400 vrst ter njihovo vlogo v ekosistemih in zdravju.

Amebozoa so evkariontski filum, ki ga sestavljajo amebam podobni protozoji. Večina se giblje z notranjim pretokom citoplazme. Značilni so njihovi prstom podobni psevdopodiji. Večinoma gre za široke, zaobljene (lobozne) psevdopodije, ki jih tvorijo z reorganizacijo aktinskega skeleta; pri gibanju zato sodelujeta aktin in miozin, kar omogoča počasno, valovito premikanje in spreminjanje oblike.

So velika skupina s približno 2400 opisanimi vrstami ameboidnih protistov. V večini klasifikacijskih shem so Amebozoa uvrščeni kot filum v kraljestvo Protista ali kraljestvo Protozoa. V klasifikaciji Mednarodnega združenja protistologov je voden kot nerazvrščena "nadskupina" v Eukaryota. Zaradi molekularnih študij in analiz zaporedij DNK je bila njihova sistematika v zadnjih desetletjih zelo revidirana; znotraj filuma se ločijo večje enote, ki vključujejo tako enocelične kot tudi večcelične ali večjedrne oblike.

Filogenija in sorodstvene skupine

Analiza zaporedja je pokazala, da je Amoebozoa monofiletični klade. Večina filogenetskih dreves jo opredeljuje kot sestrsko skupino skupine Opisthokonta. To je še en velik klad, ki vsebuje tako glive kot živali in približno 300 vrst enoceličnih protinatov. Amebozoa in Opisthokonta sta včasih združena v takson visoke ravni, različno poimenovan Unikonta, Amorphea ali Opimoda. Razmerja znotraj Amoebozoa ter razmejitev posameznih razredov so predmet tekočih raziskav, a molekularni podatki dosledno potrjujejo njihovo enotnost kot velikega evkariontskega klada.

Morfologija in celične značilnosti

Večina Amebozoa nima bičkov in na splošno ne tvori struktur, ki bi temeljile na mikrotubulih, razen med mitozo. Vendar se bički pojavljajo pri nekaterih arhamoebah, številne sluzaste plesni pa proizvajajo dvocelične gamete. Večina vrst ima mitohondrije; načini urejenosti mitohondrijskih krist in prisotnost posebnih organelov se razlikujejo — pri nekaterih skupinah (na primer pri nekaterih arhamebah) so standardni mitohondriji močno reducirani ali pa jih nadomestijo mitosomi ali hidrogenosomi.

Življenjski cikli, prehrana in razmnoževanje

Prehranjevanje poteka običajno s fagocitozo. Celica obkroži delce hrane in jih zapre v vakuole, kjer se prebavijo in absorbirajo. Nekatere vrste so aktivni lovci na bakterije, alge ali druge protiste, druge so paraziti ali saprofiti, ki razgrajujejo organsko snov v tleh in na razpadajočih ostankih.

Kadar hrane primanjkuje, večina vrst tvori ciste, ki jih lahko zrak prenese na druga mesta. Pri sluzavkah se te strukture imenujejo spore in se oblikujejo na pecljatih strukturah, imenovanih plodnice ali sporangiji. Sluzaste plesni (miketozojske gliste) imajo zapletene življenjske cikle:

• celularne sluzavke (npr. rod Dictyostelium) se v stresu agregirajo v večcelične agregate in tvorijo plodnice s sporami;
• plasmodijske (myxogastria) tvorijo velik multinukleaten plazmodij, ki se premika in »požira« hranilne delce, nato pa pri ugodnih pogojih sporulira z vidnimi sporangi.

Habitat, ekologija in medosebni odnosi

Večina jih je enoceličnih in so pogosti v tleh in vodnih habitatih — sladkovodnih, vlažnih kopenskih okolij in tudi v morjih. Nekatere so simbionti drugih organizmov, vključno z več patogeni. Najbolj znan patogen iz te skupine je Entamoeba histolytica, povzročitelj amebne dizenterije pri ljudeh. Poleg tega so nekatere amebe pomembne v ekosistemih kot razgrajevalci in kot regulatorji bakterijskih populacij.

Pomembne skupine in modelni organizmi

Amebozoa vključuje številne najbolj znane ameboidne organizme, kot so Chaos, Entamoeba, Pelomyxa in sam rod Ameba. Med amebozoa spadajo tudi miketozojske gliste, večjedrne ali večcelične oblike, ki proizvajajo spore in so navadno vidne s prostim očesom. Značilna oblika je Dictyostelium discoideum, ki je pomemben modelni organizem za preučevanje celične signalizacije, diferenciranja, kolektivnega vedenja in evolucije večceličnosti. Dictyostelium je posebej znan po uporabi cikličnega adenozinmonofosfata (cAMP) kot signala za agregacijo posameznih celic v večcelične strukture.

Pomen za človeka in raziskave

Amebozoa so pomembne tako v osnovnoznanstvenih raziskavah kot v medicini in ekologiji. Modeli, kot je Dictyostelium discoideum, pomagajo razumeti osnovne celične procese, medtem ko patogeni, kot je Entamoeba histolytica, predstavljajo klinično in javnozdravstveno težavo v številnih delih sveta. Sluzaste plesni pa so priljubljen predmet študij o kolektivnem vedenju, samorganizaciji in kompleksnem vedenju brez centralnega nadzora.

Zaradi svoje raznolike biologije, različnih življenjskih strategij in pomembnih modelnih vrst ostajajo Amebozoa predmet intenzivnih raziskav tako morfoloških kot molekularnih in ekoloških naravnanosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so amebozoa?

V: Kako se gibljejo amebozoa?

V: V katero klasifikacijsko shemo spadajo amebozoa?

V: Kateri so nekateri pogosti primeri organizmov, ki jih najdemo v tej skupini?

V: Kako se ti organizmi prehranjujejo?

V: Ali ima kateri od členov bičke?

Išči po črki