Carl Linnaeus: oče binomske nomenklature in sodobne taksonomije
Carolus Linnaeus (23. maj 1707 - 10. januar 1778) je bil švedski botanik, zdravnik in zoolog, ki je ustvaril binomsko nomenklaturo. V tem sistemu ima vsaka vrsta živali in rastlin ime, sestavljeno iz dveh latinskih besed za rod in vrsto. To so začeli uporabljati biologi po vsem svetu, zato je znan kot "oče sodobne taksonomije". Bil je dober jezikoslovec in v svojem času zelo znan. Švedski kralj ga je imenoval za plemiča.
Življenje in izobraževanje
Rojen je bil v majhnem kraju Råshult v deželi Småland na jugozahodu Švedske. Študiral je na univerzah v Lundu in Uppsali, kjer je kasneje postal profesor medicine in botanike. Dolga leta je živel in delal v Uppsali, kjer je urejal botanični vrt (Linnéjev botanični vrt) in zbral obsežno zbirko rastlin in živalskih primerkov. Leta 1761 ga je švedski kralj razširil v plemiški stan, zato je v slednjem delu življenja uporabljal tudi ime Carl von Linné. Umrl je 10. januarja 1778 v Uppsalju.
Delo in glavni prispevki
Linnaeus je najbolj znan po uveljavitvi binomske nomenklature, torej po sistemu, kjer ima vsaka vrsta dvodelno latinsko ime (rod + epitet). Najpomembnejši njegovi spisi so Species Plantarum (1753), ki velja kot izhodišče sodobne botanične nomenklature, in Systema Naturae (prva izdaja 1735; 10. izdaja 1758), ki je postal izhodišče za zoološko nomenklaturo. V teh delih je uvedel tudi hierarhično razvrstitev narave na več stopenj (kraljestvo, razred, red, rod, vrsta), kar je dalo osnovo za poznejše taksonomske sisteme.
Poleg tega je razvil tudi t. i. spolni sistem za rastline, ki je temeljil na številu prašnikov in piščali — ta pristop je bil preprost in pregleden, zato je postal zelo priljubljen, čeprav je bil tudi predmet kritik in razprav. Linnaeus je večino svojih del pisal v latinskem jeziku, kar je pomagalo, da so bila njegova imena in opisi razumljivi znanstvenikom po vsej Evropi.
Vpliv, učenci in kritike
Linnaeusovi učenci in sledilci, znani kot "Linnéjevi apostoli", so potovali po svetu in zbirali rastline, živali ter podatke o naravi, kar je pomembno prispevalo k širjenju taksonomije in bogatenju evropskih zbirk. Njegov pristop je močno vplival na delo kasnejših naravoslovcev in je postavil temelje za sodobne kodeksi taksonomskega poimenovanja (ICZN za živali in ICN za rastline), ki delno temeljijo na datumih in pravilih, povezanih z njegovimi izhodiščnimi deli.
Nasprotovanja so prihajala z različnih strani: nekateri so kritizirali poenostavljen spolni sistem za rastline kot umetno shemo, drugi so opozarjali, da je Linnaeus včasih obravnaval vrste kot trdno dane enote, kar je bilo v nasprotju z razvojno miselnostjo, ki se bo pojavila kasneje. Kljub temu je njegova metodologija ostala izjemno uporabna in vplivna.
Zapuščina
Linnaeus je zapustil ogromno zbirko herbarijev, živalskih primerkov in zapiskov. Njegovi rokopisi, zbirke in Linnejev botanični vrt v Uppsalju so pomemben del naravoslovne dediščine in so dostopni v muzejih ter univerzitetnih zbirkah. Veliko vrst ima v imenu sklic na Linnaeusa (npr. epitet linnaeus ali linnaei), njegovo delo pa še vedno določuje osnovna pravila poimenovanja vrst.
Na kratko: Carolus Linnaeus je postavil temelj sodobne taksonomije s poenostavljeno, enotno in mednarodno uporabljeno binomsko nomenklaturo ter s hierarhično razvrstitvijo, ki je olajšala razumevanje in organizacijo biološke raznovrstnosti.
Carolus Linnaeus, Alexander Roslin, 1775
Biografija
Zgodnje življenje
Carl se je rodil na Švedskem. Želel je postati duhovnik, vendar mu v šoli ni šlo dovolj dobro. Namesto tega je študiral botaniko na visoki šoli, ker mu je bila všeč. Študiral je v Lundu in poskušal izboljšati tamkajšnji vrt. Kasneje je šel na drugo fakulteto..
Potovanja in raziskave
Leta 1735 se je Linneus za tri leta preselil na Nizozemsko. Tam je diplomiral iz medicine. Objavil je tudi svojo knjigo o razvrščanju rastlin. Njegova knjiga se je imenovala Systema Naturæ. V njej je pojasnil, kako razvrščati živa bitja v skupine. Nekatere od teh skupin so večje od drugih.
Kasneje se je preselil v Stockholm in opravljal zdravniško prakso. Leta 1739 se je Linnaeus v Stockholmu poročil s Saro Moreo. V štiridesetih letih 17. stoletja je opravil veliko terenskih izletov v kraje na Švedskem, da bi poimenoval rastline in živali. Ko ni bil na potovanjih, je Linnaeus izpopolnjeval svojo klasifikacijo, da bi bila uporabna za rastline, živali in minerale.
Švedski kralj Adolf Fredrik je leta 1757 Linneja imenoval za plemiča, Linne pa je prevzel priimek von Linné, kasneje pa se je pogosto podpisoval le Carl Linné.
Zadnja leta
Ko je postal plemič, je še naprej poučeval in pisal. Njegov ugled se je razširil po vsem svetu in pogovarjal se je z mnogimi različnimi ljudmi. Linneja je pestilo šibko zdravje, imel je protin in bolečine v zobeh. Leta 1774 ga je oslabila možganska kap, dve leti pozneje pa ga je doletela še ena, zaradi katere je izgubil desno stran. Umrl je januarja 1778 in bil pokopan v katedrali v Uppsali.
Človeštvo
Linneus je človeka uvrstil med primate, kar so dobro razumeli že antropologi, kot je bil Blumenbach, in naravoslovci, kot je bil Buffon. To je vzbudilo kritiko švedske cerkve. Luteranski nadškof iz Uppsale ga je obtožil "brezbožnosti".
Linneus je v človeški vrsti prepoznal štiri rase. To so bili evropski belci, ameriški rdeči (Indijanci), azijski rjavi in afriški črnci. Blumenbachova klasifikacija je bila podobna, dodal pa je še mongolsko (= kitajsko) ali rumeno raso. Tako je bilo priznavanje položaja človeka kot primata in obstoja ras precej razširjeno, preden je bila oblikovana teorija evolucije.
Detajl iz 6. izdaje Systema Naturae (1748), ki opisuje Anthropomorpha ( = Primates) z delitvijo na Homo in Simia
Sorodne strani
- Seznam biologov
