Georges-Louis Leclerc de Buffon — francoski naravoslovec in enciklopedist

Georges-Louis Leclerc de Buffon — francoski naravoslovec in enciklopedist; avtor 44 zvezkov "Naravoslovne zgodovine", vplival na Lamarcka in Cuvierja, dolgoletni direktor Jardin des Plantes.

Georges-Louis Leclerc, grof de Buffon (7. september 1707 – 16. april 1788), običajno imenovan Buffon, je bil francoski naravoslovec. Bil je tudi matematik, kozmolog in avtor enciklopedij. Rojen je bil v mestu Montbard v Burgundiji v ugledni plemiški družini; študiral je pravo in naravoslovje, a se je kmalu posvetil predvsem raziskovanju narave in urejanju naravoslovnih zbirk.

Njegovi zbrani podatki in obsežne razprave o naravnih pojavih so močno vplivali na naslednji dve generaciji naravoslovcev, vključno z Jeanom-Baptistom de Lamarckom in Georgesom Cuvierjem. Buffonovo delo je prispevalo k razvoju primerjalne anatomije, paleontologije in zgodnjega razumevanja spreminjanja vrst.

Buffon je za časa svojega življenja objavil 35 zvezkov svoje Naravoslovne zgodovine (Histoire Naturelle, générale et particulière), po njegovi smrti pa je bilo objavljenih še devet zvezkov, skupaj torej 44 zvezkov. V tem obsežnem delu je združeval opazovanja, zbirke, zgodovinske podatke in številne spekulativne razprave o izvoru in razvoju življenja. "Resnično je bil Buffon oče vse misli o naravoslovju v drugi polovici 18. stoletja". ^p330

Uradne funkcije in delo v vrtu

Buffon je opravljal funkcijo intendanta (direktorja) Kraljevega vrtca, ki se zdaj imenuje Plantažni vrt (Jardin des Plantes) in je francoski ekvivalent Kew Gardens. Na tej poziciji je urejal in razširjal naravoslovne zbirke, vodil hortikulturne in živalske kolekcije ter spodbujal empirično raziskovanje. Njegove spremembe so vrtu dale znanstveno in izobraževalno vlogo, ki je trajala dolgo po njegovi smrti.

Glavna znanstvena spoznanja in ideje

• Metoda in slog: Buffon je kombiniral natančne opise, bogato literarno besedišče in široke primerjave. Njegov pristop je bil bolj opisni in zgodovinski kot strogo sistematičen; nasprotoval je nekaterim aspektom Linnéjevega (Linnaeusovega) klasifikacijskega sistema, ker se je osredotočal na celostno razumevanje živih bitij in njihovih razmer s okoljem.
• Starost Zemlje: Na podlagi eksperimentov o ohlajanju vročih teles je Buffon predlagal veliko večjo starost Zemlje, kot je bilo tedaj običajno verjeti. Njegove ocene so bile daleč več tisoč let in so spodkopavale do takrat prevladujoče kratke biblijske kronologije.
• Spreminjanje vrst: Čeprav ni razvil dokončne teorije evolucije, je Buffon sprejel idejo, da se vrste spreminjajo pod vplivom okolja in navad. Spodbujal je razmišljanje o skupnih izvorih nekaterih vrst in o pomenu geografije za razširjanje organizmov — načela, ki so pozneje vplivala na razvoja teorij evolucije.
• Biogeografija (Buffonov zakon): Ugotovil je, da različna zemljepisna območja, tudi če imajo podobne podnebne razmere, vsebujejo različne rastlinske in živalske vrste. To načelo, pogosto imenovano "Buffonov zakon", je temelj sodobne biogeografije.
• Pripravništvo k verifikaciji preko eksperimenta: Buffon je izvajal praktične poskuse (npr. izračunavanje ohlajanja kovinskih kroglic), po katerih je izpeljal posplošitve o naravnih procesih, kar je poudarilo pomen eksperimentalnega pristopa v naravoslovju.
• Matematika in verjetnost: Vplival je tudi na polje verjetnosti; po njem je poimenovan znan matematični problem Buffonova igla (Buffon's needle), ki povezuje geometrijo in verjetnost.

Vpliv in kritike

Buffon je bil zelo vpliven avtor: njegovo obsežno in berljivo delo je pritegnilo širšo javnost in številne znanstvenike. Hkrati so ga kritizirali zaradi ponekod preveč spekulativnih zaključkov in pomanjkanja strogih taksonomskih kriterijev. Njegove ideje o spreminjanju vrst so bile za svoj čas drznejše od uradnih verskih razlag, vendar niso vodile do dokončne teorije evolucije, kot so jo kasneje razvili Lamarck in Darwin.

Čast in zapuščina

• Buffonovo delo je vplivalo na razvoj mnogih ved: naravoslovja, paleontologije, ekologije in biogeografije.
• Po njem je poimenovan licej Buffon v Parizu.
• Njegove zbirke in ureditev Jardin du Roi (današnji Jardin des Plantes) so porajale moderno muzejstvo in botanične vrtove, ki so pomembni za raziskave in izobraževanje še danes.

Buffon je v zgodovini znan kot mislec, ki je odprl prostor za nove načine razumevanja narave — od opisovanja in primerjanja vrst do razmišljanja o dolgotrajnih geoloških procesih in vplivu okolja na življenje. Čeprav so nekatere njegove teorije zastarele ali napačne, ostaja njegova vloga kot prehodna figura med starimi naravoslovnimi tradicijami in sodobno znanstveno miseljo neprecenljiva.

Njegovo delo

Naravoslovje

Buffona se najbolj spominjamo po njegovi Histoire naturelle. "To delo, napisano v sijajnem slogu, so brali vsi izobraženci v Evropi".^p330 Prevedeno je bilo v številne jezike, zato je postal eden najbolj branih avtorjev tistega časa, tekmec Montesquieuja, Rousseauja in Voltaira.

V prvih zvezkih Histoire naturelle je Buffon postavil pod vprašaj uporabnost matematike, kritiziral taksonomski pristop Carla Linneja k naravoslovju, opisal zgodovino Zemlje, ki je bila le malo povezana s svetopisemskim opisom, in predlagal teorijo razmnoževanja, ki je bila v nasprotju z obstoječimi idejami.

Prve zvezke je obsodila Teološka fakulteta na Sorboni. Buffon je objavil ugovor, vendar je še naprej objavljal žaljive zvezke brez kakršnih koli sprememb.

Buffon je ugotovil, da imajo različna območja sveta kljub podobnim okoljem različne rastline in živali. Ta ugotovitev, pozneje znana kot Buffonov zakon, je morda prvo načelo biogeografije.

Skupno poreklo

Buffon je razumel zamisel o skupnem poreklu in jo večkrat obravnaval. To ne pomeni, da je vanjo verjel. Verjetno ni verjel, vendar je o njej večkrat dokaj odkrito razpravljal. Razlaga njegovih idej ni preprosta, saj se je med svojim delom večkrat vračal k temam.

"...vse živali bi lahko obravnavali kot eno samo družino ... lahko bi rekli ... da je opica iz družine človeka ... da imata človek in opica skupen izvor: da so pravzaprav vse družine, tako med rastlinami kot živalmi, nastale iz skupnega izvora in da so vse živali potomke ene same živali, iz katere so sčasoma nastale ... vse druge živalske rase" ...

"Toda to nikakor ni ustrezen prikaz narave. Avtoriteta razodetja nam zagotavlja, da ... je prvi par vsake vrste v celoti oblikovan iz Stvarnikovih rok."^p332

V 14. zvezku je dokazoval, da so se vse štiriperesne živali na svetu razvile iz prvotne skupine le osemintridesetih štiriperesnih živali. Na podlagi tega ga včasih obravnavajo kot "transformista" in predhodnika Darwina.

znanost o Zemlji

V delu Les époques de la nature (1778) je Buffon razpravljal o nastanku sončnega sistema in domneval, da so planeti nastali zaradi trka kometa s soncem.

Predlagal je tudi, da je Zemlja nastala veliko prej kot leta 4004 pred našim štetjem, ki ga je navedel nadškof James Ussher. Na podlagi podatkov o hitrosti ohlajanja železa, ki jih je testiral v svojem laboratoriju le Petit Fontenet v Montbardu, je izračunal, da je starost Zemlje 75.000 let. Sorbona je njegove zamisli ponovno obsodila in ponovno je izdal preklic, da bi se izognil nadaljnjim težavam.

Pomen za sodobno biologijo

Charles Darwin je v uvodnem zgodovinskem orisu, ki je bil dodan tretji izdaji knjige O izvoru vrst, zapisal: "Če gremo čez... Buffona, čigar spisov ne poznam." Nato je od četrte izdaje dalje to spremenil in zapisal, da je bil "prvi avtor, ki jo je v sodobnem času obravnaval [evolucijo] v znanstvenem duhu, Buffon. Ker pa so njegova mnenja v različnih obdobjih močno nihala in ker se ni spuščal v vzroke ali načine spreminjanja vrst, mi tu ni treba navajati podrobnosti."

Buffonov paradoks je, da je po mnenju Ernsta Mayra:

Ni bil evolucionist, vendar je bil oče evolucionizma. Bil je prvi, ki je razpravljal o številnih evolucijskih problemih, o katerih pred Buffonom ni nihče.... opozoril nanje znanstveni svet.

Razen Aristotela in Darwina noben drug preučevalec organizmov [celih živali in rastlin] ni imel tako daljnosežnega vpliva.

Idejo evolucije je postavil na področje znanosti. Razvil je koncept "enotnosti tipa", predhodnika primerjalne anatomije. Bolj kot kdor koli drug je bil odgovoren za sprejetje dolgotrajne časovne lestvice za zgodovino Zemlje. Bil je utemeljitelj biogeografije. Kljub temu je oviral evolucijo, saj je pogosto podpiral nespremenljivost vrst. Zagotovil je merilo vrste, rodnost med pripadniki vrste, ki je veljalo za nepremagljivo.

Kip Buffona v Jardin des Plantes

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Georges-Louis Leclerc, grof de Buffon?

V:Kakšen je bil Buffonov vpliv na naravoslovje?

V: Koliko zvezkov Histoire Naturelle je objavil Buffon?

V: Kakšno je bilo Buffonovo delovno mesto v Jardin du Roi?

V: Ali v Parizu obstaja šola, ki se imenuje po Buffonu?

V: Ali je bil Buffon le naravoslovec?

V: Kdaj se je Buffon rodil in kdaj je umrl?

Išči po črki