Georges-Louis Leclerc, grof de Buffon

Njegovo delo

Naravoslovje

Buffona se najbolj spominjamo po njegovi Histoire naturelle. "To delo, napisano v sijajnem slogu, so brali vsi izobraženci v Evropi".^p330 Prevedeno je bilo v številne jezike, zato je postal eden najbolj branih avtorjev tistega časa, tekmec Montesquieuja, Rousseauja in Voltaira.

V prvih zvezkih Histoire naturelle je Buffon postavil pod vprašaj uporabnost matematike, kritiziral taksonomski pristop Carla Linneja k naravoslovju, opisal zgodovino Zemlje, ki je bila le malo povezana s svetopisemskim opisom, in predlagal teorijo razmnoževanja, ki je bila v nasprotju z obstoječimi idejami.

Prve zvezke je obsodila Teološka fakulteta na Sorboni. Buffon je objavil ugovor, vendar je še naprej objavljal žaljive zvezke brez kakršnih koli sprememb.

Buffon je ugotovil, da imajo različna območja sveta kljub podobnim okoljem različne rastline in živali. Ta ugotovitev, pozneje znana kot Buffonov zakon, je morda prvo načelo biogeografije.

Skupno poreklo

Buffon je razumel zamisel o skupnem poreklu in jo večkrat obravnaval. To ne pomeni, da je vanjo verjel. Verjetno ni verjel, vendar je o njej večkrat dokaj odkrito razpravljal. Razlaga njegovih idej ni preprosta, saj se je med svojim delom večkrat vračal k temam.

"...vse živali bi lahko obravnavali kot eno samo družino ... lahko bi rekli ... da je opica iz družine človeka ... da imata človek in opica skupen izvor: da so pravzaprav vse družine, tako med rastlinami kot živalmi, nastale iz skupnega izvora in da so vse živali potomke ene same živali, iz katere so sčasoma nastale ... vse druge živalske rase" ...

"Toda to nikakor ni ustrezen prikaz narave. Avtoriteta razodetja nam zagotavlja, da ... je prvi par vsake vrste v celoti oblikovan iz Stvarnikovih rok."^p332

V 14. zvezku je dokazoval, da so se vse štiriperesne živali na svetu razvile iz prvotne skupine le osemintridesetih štiriperesnih živali. Na podlagi tega ga včasih obravnavajo kot "transformista" in predhodnika Darwina.

znanost o Zemlji

V delu Les époques de la nature (1778) je Buffon razpravljal o nastanku sončnega sistema in domneval, da so planeti nastali zaradi trka kometa s soncem.

Predlagal je tudi, da je Zemlja nastala veliko prej kot leta 4004 pred našim štetjem, ki ga je navedel nadškof James Ussher. Na podlagi podatkov o hitrosti ohlajanja železa, ki jih je testiral v svojem laboratoriju le Petit Fontenet v Montbardu, je izračunal, da je starost Zemlje 75.000 let. Sorbona je njegove zamisli ponovno obsodila in ponovno je izdal preklic, da bi se izognil nadaljnjim težavam.

Pomen za sodobno biologijo

Charles Darwin je v uvodnem zgodovinskem orisu, ki je bil dodan tretji izdaji knjige O izvoru vrst, zapisal: "Če gremo čez... Buffona, čigar spisov ne poznam." Nato je od četrte izdaje dalje to spremenil in zapisal, da je bil "prvi avtor, ki jo je v sodobnem času obravnaval [evolucijo] v znanstvenem duhu, Buffon. Ker pa so njegova mnenja v različnih obdobjih močno nihala in ker se ni spuščal v vzroke ali načine spreminjanja vrst, mi tu ni treba navajati podrobnosti."

Buffonov paradoks je, da je po mnenju Ernsta Mayra:

Ni bil evolucionist, vendar je bil oče evolucionizma. Bil je prvi, ki je razpravljal o številnih evolucijskih problemih, o katerih pred Buffonom ni nihče.... opozoril nanje znanstveni svet.

Razen Aristotela in Darwina noben drug preučevalec organizmov [celih živali in rastlin] ni imel tako daljnosežnega vpliva.

Idejo evolucije je postavil na področje znanosti. Razvil je koncept "enotnosti tipa", predhodnika primerjalne anatomije. Bolj kot kdor koli drug je bil odgovoren za sprejetje dolgotrajne časovne lestvice za zgodovino Zemlje. Bil je utemeljitelj biogeografije. Kljub temu je oviral evolucijo, saj je pogosto podpiral nespremenljivost vrst. Zagotovil je merilo vrste, rodnost med pripadniki vrste, ki je veljalo za nepremagljivo.

Kip Buffona v Jardin des Plantes