Komet je večinoma ledena krogla, ki se giblje v vesolju. Komete pogosto opisujejo kot "umazane snežne krogle". Zelo se razlikujejo od asteroidov. Nagibi tirnic kometov so običajno veliki in niso blizu ekliptike, kjer se nahaja večina teles Sončevega sistema. Večina kometov ima dolgo periodo in prihajajo iz Kuiperjevega pasu. To je zelo daleč od Sonca, vendar se nekateri od njih Zemlji tudi dovolj približajo, da jih lahko vidimo ponoči.

Imajo dolge "repe", ker Sonce topi led. Kometov rep se ne vleče za njim, ampak je usmerjen neposredno stran od Sonca, ker ga odnaša sončni veter. Trdno središče kometa je jedro. Je ena najbolj črnih stvari (z najnižjim albedom) v sončnem sistemu. Ko je svetloba posvetila na jedro Halleyjevega kometa, je komet odbil le 4 % svetlobe.

Periodičnikometi se vedno znova pojavljajo. Neperiodični kometi ali kometi z enim pojavom pridejo le enkrat.

Kometi včasih razpadejo, kot se je v 19. stoletju zgodilo s kometom Biela. Komet Shoemaker-Levy 9 je razpadel, njegovi deli pa so leta 1994 zadeli Jupiter. Nekateri kometi krožijo skupaj v skupinah. Astronomi menijo, da so ti kometi razbiti kosi, ki so bili nekoč eno telo.

Zgradba kometa

Jedro (nucleus) je kompaktna, neenakomerna gmota ledu, prahu in skal. Premer jedra je lahko od nekaj deset metrov do več deset kilometrov. Jedra so zelo porozna in imajo zelo nizko odbitnost svetlobe — Halleyjev komet je odbil le okoli 4 % padle svetlobe, kar pomeni, da so jedra skoraj črna.

Koma je gost oblak plinov in prahu, ki obdaja ogreto jedro, ko se komet približa Soncu. Nastane zaradi sublimacije ledu (prehod iz trdne v plinasto stanje) in lahko doseže velikost več sto tisoč kilometrov.

Rep(i) se oblikujeta iz materije, ki jo iz koma odnese Sonce: en rep iz finih prahov, ki sledi orbiti kometa (prahovni rep), in en bolj raven, raven ioniziran rep, ki ga usmerja sončni veter neposredno stran od Sonca.

Vrste kometov in njihovo poreklo

  • Periodični kometi — imajo kratke orbite (običajno manj kot 200 let) in večino izvorno pripisujemo Kuiperjevemu pasu ali razsežnejšim strukturam bližje Soncu. Primer: mnogi kratkoperiodni kometi, ki jih lahko opazujemo večkrat.
  • Neperiodični (dolgo periodični) kometi — imajo zelo dolge, pogosto ekscentrične orbite z obdobjem več tisoč ali celo milijonov let; ti običajno prihajajo iz Oortovega oblaka (oddaljena sfera okoli Sončnega sistema).
  • Sungrazerji — kometi, ki zelo blizu priblizajo Soncu in se lahko delno ali popolnoma raztopijo.

Orbite in dinamika

Kometi imajo pogosto visoke nagibe in velike ekscentričnosti orbit, zato niso omejeni na bližino ekliptike. Gravitacijska motenja s strani velikih planetov ter vplivi zvezd ali plimskih sil lahko spreminjajo njihove orbite — nekatere potisnejo proti notranjemu Sončnemu sistemu, druge pa vrnejo v oddaljene regije ali celo izstrelijo v medzvezdni prostor.

Fizične in opazovalne značilnosti

  • Sestava: voda in druge zamrznjene spojine (CO, CO2, metan, amonia), mineralni prah in organski spojine.
  • Aktivnost: ko se komet približa Soncu, se led sublimira in ustvarja plinasto ovojnico ter repove; aktivnost je lahko tudi neenakomerno — pojavljajo se šobi in gejzirji na jedru.
  • Razpadanje: zaradi termičnega in plimskega stresa se kometi lahko razcepijo ali razpadejo (primer: komet Biela). Včasih se deli lahko trčijo v planete, kot se je zgodilo pri Shoemaker-Levy 9 in Jupiterju leta 1994.
  • Meteorski roji: ostanki kometov na njihovi orbiti povzročijo meteorski roje, ko Zemlja prečka te tračnice prahu.

Znani kometi in raziskovalne misije

Several space missions have visited comets, greatly increasing our knowledge: misije, kot so Giotto (Halley), Stardust (vračanje vzorcev prahu), Deep Impact (udarec v komet Tempel 1) in predvsem Rosetta z modulom Philae, ki je pristal na jedru kometa 67P/Churyumov–Gerasimenko. Te misije so potrdile prisotnost kompleksnih organskih molekul in podrobno opisale strukturo jedra.

Pomen kometov

Kometi so pomembni za razumevanje zgodnjega Sončnega sistema, saj so relativno nespremenjeni preostanki iz časa nastanka planeta. Njihova sestava nam daje vpogled v prvotne razmere in lahko prispevajo k teorijam o prenosu vode in organskih spojin na mlade planete, vključno z Zemljo.

Ključne značilnosti na kratko

  • Večinoma skrajno hladna, ledena telesa znotraj osončja.
  • Jedro: trdno, temno in porozno; koma in rep se oblikujeta le ob segrevanju.
  • Rep usmerjen proč od Sonca zaradi sončnega vetra in svetlobnega pritiska.
  • Različne vrste: kratko- in dolgo-periodični, sungrazerji; izvor v Kuiperjevem pasu ali Oortovem oblaku.
  • Pomenijo vir meteorskih roj in naravni laboratorij za proučevanje organskih spojin in vode v zgodnjem osončju.

Če želite, lahko dodam še podrobnejše informacije o posameznih znanih kometih, misijah (Rosetta, Stardust, Deep Impact) ali o tem, kako opazovati komete z amatersko opremo.