Rakovica (meglica)
Rakova meglica (kataloška oznaka M1, NGC 1952, Taurus A) je ostanek supernove in "meglica pulzarnega vetra" v ozvezdju Bika. Meglico je leta 1731 opazil John Bevis; ustreza svetli supernovi, ki so jo leta 1054 zabeležili kitajski in islamski astronomi. Leta 1840 ji je astronom William Parsons dal današnje ime.
Meglica je od Zemlje oddaljena približno 6500 svetlobnih let (2 kpc). Njen premer je 11 ly (3,4 pc) in se širi s hitrostjo približno 1.500 kilometrov na sekundo. Je del rokava Perzeja galaksije Mlečne ceste.
V središču meglice leži Krakov pulzar, nevtronska zvezda (ali vrteča se krogla nevtronov) s premerom 28-30 km, ki oddaja impulze sevanja od izbruhov žarkov gama do radijskih valov s hitrostjo vrtenja 30,2-krat na sekundo. Meglica je bila prvi astronomski objekt, identificiran z zgodovinsko eksplozijo supernove.
Meglica je vir sevanja za preučevanje nebesnih teles med njo in nami. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja so na podlagi opazovanj radijskih valov, ki so prehajali skozi meglico, kartirali Sončevo korono, leta 2003 pa so izmerili debelino atmosfere Saturnove lune Titan, ki je blokirala rentgenske žarke iz meglice.
Mračni ostanki SN 1054 so zdaj znani kot Krakova meglica. Meglico imenujejo tudi Messier 1 ali M1, saj je bila prvi Messierjev objekt, uvrščen v katalog leta 1758.
Energijske ravni
Prejšnje analize so pokazale, da je rak z energijami rentgenskih žarkov in žarkov gama nad 30 keV najmočnejši stalni vir na nebu. Znano je bilo, da je njegov fluks (oddajanje energije) nad 1012 eV.
Vendar je nedavno delo pokazalo, da so energijske ravni veliko višje, kot se je domnevalo doslej. Znanstveniki so odkrili emisije pri več kot 100 GeV (gigaelektronvoltih), kar je 100 milijardkrat bolj energijsko od vidne svetlobe.
Izvor
Nastanek rakove meglice ustreza svetli supernovi SN 1054, ki so jo kitajski astronomi zabeležili leta 1054 našega štetja. Rakovo meglico je leta 1731 prvič opazil John Bevis. Leta 1758 jo je ponovno odkril Charles Messier, ko je opazoval svetel komet. Messier jo je uvrstil v svoj katalog kometom podobnih objektov. Leta 1848 je grof Rosse opazoval meglico na gradu Birr in jo poimenoval Krabja meglica, ker je bila na risbi, ki jo je narisal, videti kot rakovica.
V začetku 20. stoletja je analiza zgodnjih fotografij meglice, posnetih v razmaku nekaj let, pokazala, da se meglica širi. Sledenje širjenju nazaj je pokazalo, da je morala meglica postati vidna na Zemlji pred približno 900 leti. Zgodovinski zapisi so razkrili, da so kitajski astronomi leta 1054 na istem delu neba zabeležili novo zvezdo, ki je bila dovolj svetla, da jo je bilo mogoče videti podnevi. Zaradi velike oddaljenosti je bila dnevna "gostujoča zvezda", ki so jo opazili Kitajci, lahko le supernova - masivna, eksplozivna zvezda, ki je izčrpala zaloge energije iz jedrske fuzije in se sesula vase.
Nedavna analiza zgodovinskih zapisov je pokazala, da se je supernova, ki je ustvarila Krabjo meglico, verjetno pojavila aprila ali v začetku maja, do julija pa je dosegla največjo svetlost med navidezno magnitudo -7 in -4,5 (svetlejša od vsega na nočnem nebu razen Lune). Supernova je bila s prostim očesom vidna približno dve leti po prvem opazovanju. Po zaslugi zabeleženih opazovanj astronomov z Daljnega in Srednjega vzhoda leta 1054 je Krakova meglica postala prvi astronomski objekt, za katerega je bilo ugotovljeno, da je povezan z eksplozijo supernove.
Predvajanje medijev Video o rakovi meglici, ki ga je pripravila NASA
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je rakovica?
O: Rakova meglica je ostanek supernove in "meglica pulzarnega vetra" v ozvezdju Bika. Prvič jo je opazil John Bevis leta 1731, ustreza pa svetli supernovi, ki so jo leta 1054 zabeležili kitajski in islamski astronomi.
V: Kako daleč od Zemlje je Krakova meglica?
O: Krabasta meglica je od Zemlje oddaljena približno 6500 svetlobnih let (2 kpc).
V: Kaj leži v središču meglice?
O: V središču meglice leži rakov pulzar, nevtronska zvezda, ki oddaja impulze sevanja od izbruhov žarkov gama do radijskih valov s hitrostjo vrtenja 30,2-krat na sekundo.
V: Kdo ji je dal ime?
O: Astronom William Parsons mu je leta 1840 dal sedanje ime.
V: Kateremu delu naše galaksije pripada?
O: Krabasta meglica spada v Perzejev rokav naše galaksije Mlečna cesta.
V: Kako hitro se širi?
O: Meglica se širi s hitrostjo približno 1 500 kilometrov na sekundo.
V: Na kakšen način so znanstveniki uporabili opazovanja tega objekta v raziskovalne namene?
O: Znanstveniki so opazovanja tega objekta uporabili za kartiranje Sončeve korone, merjenje debeline atmosfere Saturnove lune Titana in preučevanje nebesnih teles med njim in nami.
