Messierjev katalog – zgodovina, seznam objektov in pomen v astronomiji

Messierjev katalog je seznam astronomskih objektov, ki ga je leta 1771 sestavil francoski astronom Charles Messier. Messier je bil lovec na komete in so ga motili nejasni objekti, ki niso bili kometi. S svojim pomočnikom Pierrom Méchainom je sestavil seznam teh predmetov, da bi jih lažje prezrl pri iskanju kometov in tako seznama ni sestavil kot katalog »izjemnih« globokega neba, ampak kot seznam zmed, ki jih je treba ignorirati pri lovu na komete.

Zgodovina in razvoj seznama

Messier je svoj seznam začel sestavljati v 60. letih 18. stoletja. Prva javna izdaja je iz leta 1771 in je zajemala 45 objektov, oštevilčenih od M1 do M45. V naslednjih letih sta Messier in Méchain odkrivala in beležila nove objekte; končna različica, ki jo je Messier objavil v letih do 1781, je vsebovala 103 vnose. Sodobni katalog, sestavljen na podlagi Messierjevih zapiskov, Messierjevih objav in Méchainovih pripomb, danes običajno šteje 110 objektov — zato pogosto omenjamo številke od M1 do M110.

Vrste objektov v katalogu

Seznam zajema več vrst objektov globokega neba, ki so bili vidni skozi majhne teleskope in binoklje tistega časa. Med njimi so:

  • galaksije (spiralne, eliptične, nepravilne),
  • difuzne meglice in emisijske meglice,
  • planetarne meglice,
  • zvezdni jati — odprte in kroglaste jate,
  • ostatki supernov (npr. M1).

Najbolj znani primeri

V katalogu so številni svetli in priljubljeni objekti, ki jih amaterski opazovalci pogosto iščejo. Med najbolj znanimi so:

  • M1 — Krabova meglica (ostatki supernove iz leta 1054),
  • M31 — Galaksija Andromeda (ena izmed najbližjih velikih galaksij),
  • M42 — Orionova meglica (velika emisijska meglica v Ribiču),
  • M45 — Plejade (odprta zvezdna jata),
  • M13 — Kroglasta jata v Herkulu,
  • M51 — Vrtinčasta galaksija (Whirlpool),
  • M57 — Obročasta meglica (planetarna meglica),
  • M87 — masivna eliptična galaksija v jati v Devici, znana tudi po sliki supermasivne črne luknje).

Omejitve in posebnosti

Messierjev katalog je nastal na osnovi opazovanj, ki jih je Messier lahko opravil iz Pariza, zato seznam na splošno odraža severne in zmerno južne dele neba. To pomeni, da so številni južni objekti izpuščeni. Nekatere zapise spremljajo tudi zmede in nesoglasja — na primer identiteta M102 ni povsem razjasnjena (zapis je morda podvojitev drugega objekta ali pa značilen za enega izmed NGC objektov).

Pomen in vpliv v astronomiji

Čeprav katalog ni bil zasnovan kot znanstveni inventar najboljših globokonebnih objektov, je postal izjemno vpliven in priljubljen. Glavne koristi in vplivi so:

  • je eden najstarejših in najbolj znanih seznamov, ki ga široko uporabljajo amaterski astronomi,
  • nudi enostavne in praktične tarče za opazovanje z majhnimi teleskopi in binoklji,
  • zgodovinsko prispeva k zgodnjemu sistematičnemu beleženju nebesnih objektov in njihovih lastnosti,
  • služi kot uvod za nove opazovalce, preden se seznanijo z večjimi in podrobnejšimi katalogi, kot je Novi splošni katalog (NGC).

Messierjev maraton in uporaba danes

Za amaterje je razširjena tudi tradicija Messierjevega maratona — poskus opazovanja vseh 110 objektov v eni noči. Najprimernejši čas za to je običajno v marcu, ko se združijo pogoji, da je večina objektov na nebu med nočjo. Za iskanje, identifikacijo in opazovanje Messierjevih objektov se danes uporabljajo tudi zemljevidi zvezd, planetarijske aplikacije in mobilne aplikacije, ki olajšajo iskanje in načrtovanje opazovanj.

Kako začeti z Messierjevim katalogom

Če začnete z Messierjevim katalogom, so priporočila:

  • uporabite binokel ali majhen teleskop za prve objekte (Plejade, Orionova meglica, M31),
  • naučite se osnovnih zvezdnih znamenj in orientacije po ozvezdjih,
  • delajte s temnejšim nebom za opazovanje šibkejših galaksij,
  • uporabljajte sodobne zemljevide ali aplikacije za natančno lokacijo in pogoje vidljivosti.

Messierjev katalog tako ostaja most med zgodovinskimi opazovalci in današnjo amatersko astronomijo: vsebina je hkrati zgodovinska in praktična — enostaven seznam zvezdnih tarč, ki spodbuja učenje in raziskovanje neba.

Elementi na seznamu

Skoraj vsi predmeti so zvezdne kopice ali meglice. V prvih petdesetih so le tri galaksije, začenši z Andromedo v M31. Posamezne zvezde niso navedene. Prvih deset na seznamu je:

  • M1: NGC 1952 Rakova meglica, ostanek supernove
  • M2: NGC 7089 kroglasta kopica
  • M3: NGC 5272 kroglasta kopica
  • M4: NGC 6121 kroglasta kopica
  • M5: NGC 5904 kroglasta kopica
  • M6: kopica metuljev NGC 6405, odprta kopica
  • M7: NGC 6475 Ptolemajeva kopica, odprta kopica
  • M8: meglica NGC 6523 Laguna, meglica s kopico
  • M9: NGC 6333 - kroglasta kopica
  • M10: NGC 6254 kroglasta kopica

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je ustvaril Messierjev katalog?


O: Messierjev katalog je ustvaril francoski astronom Charles Messier.

V: Zakaj je Messier ustvaril katalog?


O: Messier je katalog ustvaril, ker je bil lovec na komete in so ga motila nejasna telesa, ki niso bili kometi.

V: Kdo je bil Messierjev pomočnik pri ustvarjanju seznama?


O: Pierre Méchain je bil Messierjev pomočnik pri ustvarjanju seznama.

V: Katere vrste objektov so navedene v Messierovem katalogu?


O: Messierjev katalog navaja astronomska telesa, ki so bila nejasna in jih je bilo lahko zamenjati s kometi.

V: Zakaj je Messierjev katalog še vedno priljubljen?


O: Messierjev katalog je še vedno priljubljen, ker ga ljudje uporabljajo že stoletja in ga dobro poznajo.

V: Koliko objektov je bilo v prvi izdaji Messierovega kataloga?


O: Prva izdaja Messierovega kataloga je zajemala 45 objektov, oštevilčenih od M1 do M45.

V: Koliko objektov je v Messierovem katalogu danes?


O: Messierjev katalog je vseboval 103 objekte, kot jih je objavil Messier, sodobni astronomi, ki delajo na podlagi Messierjevih zapiskov, pa so jih sestavili do 110.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3