Pristanek na Luni: definicija, zgodovina in najbolj znane misije

Odkrijte zgodovino pristankov na Luni: definicija, ključne misije (Luna, Apollo), ljudi na Luni in vpliv na vesoljske raziskave.

Pristanek na Luni je prihod vesoljskega plovila na površje Lune. Gre za nadaljevanje projekta Mercury. Vključuje tako misije s človeško posadko kot misije brez posadke (robotske). Prvo telo, ki ga je izdelal človek in je doseglo površino Lune, je bila misija Luna 2 Sovjetske zveze 13. septembra 1959.

Apollo 11 je bila prva ameriška misija s človeško posadko, ki je 20. julija 1969 pristala na Luni. Na Luni je pristalo šest misij z ljudmi na krovu (med letoma 1969 in 1972) in številni pristanki brez ljudi na krovu, od 22. avgusta 1976 do 14. decembra 2013 pa ni bilo mehkega pristanka.

Združene države Amerike so do danes edina država, ki je uspešno izkrcala človeka na Luni. Zadnja misija je bila decembra 1972, zadnji človek, ki je hodil po Luni, pa je bil Gene Cernan.

Kaj pomeni pristanek na Luni

Pristanek na Luni običajno pomeni varno priletanje in dotik površja z nadzorovanim hitrostnim znižanjem (t. i. mehak pristanek) ali pa nameren trk (t. i. trdi pristanek). Mehki pristanek omogoča, da ostane plovilo nepoškodovano in izvede meritve, posadi rover ali izkrca astronavte. Pri posadkanih misijah vključuje tudi sposobnost vzleta z luninega površja in povratka v orbito oziroma na Zemljo.

Zgodovinski mejnik in razvoj

Prvi stik človekovega izdelka z lunino površino je bil trdi udarec Luna 2 leta 1959. Sledili so napredki v tehnologiji, ki so omogočili mehke pristanke in zbujanje plovil po pristanku za prenos podatkov. Prvi uspešen mehki pristanek je izvedla sovjetska misija Luna 9 leta 1966, še istega leta pa so uspešne mehke pristanke izvedli tudi ameriški programi (npr. Surveyor). Vrhunec posadkanih misij predstavlja program Apollo, ko so ljudje prvič stopili na Luno (Apollo 11) in izvedli vrsto geoloških raziskav ter prinesli vzorce kamnin na Zemljo.

Najbolj znane misije

• Luna 2 (1959) — prvi predmet, izdelan s strani človeka, ki je dosegel lunino površje (trdi pristanek/udar).
• Luna 9 (1966) — prvi uspešen mehki pristanek in prenos slik s površja.
• Surveyor (1966–1968) — ameriške robotske misije, ki so preverile razmere na površju za prihodnje posadkane misije.
• Apollo 11 (1969) — prva misija s človeško posadko, ki je izkrcala astronavte na Luno; Neil Armstrong in Buzz Aldrin sta naredila prvi korak.
• Apollo 12, 14–17 (1969–1972) — nadaljnje posadkane misije z obsežnimi znanstvenimi programi in zbiranjem vzorcev; Apollo 17 (december 1972) je bila zadnja posadkana misija, Gene Cernan pa je bil zadnji človek, ki je hodil po Luni.
• Chang'e 3 (2013) — prva mehka robotska misija po daljšem premoru (1976–2013), ki je na Luno dostavila rover in obnovila pristanke v 21. stoletju.

Tehnični in znanstveni izzivi

Pristanek na Luni zahteva reševanje več zahtevnih problemov:

• natančno vodenje in upoštevanje gravtacijskega polja,
• upravljanje z gorivom za zaviranje in vzlet z luninega površja,
• odpor proti oviram, kot so skale in kraterji, ter reševanje vpliva luninega prahu (regolith), ki je abraziven in lahko ovira mehanizme,
• zagotavljanje komunikacije z Zemljo (vključno z zamikom signala in pokritostjo),
• varnost posadke glede na vakuum, ekstremne temperature in sevanje.

Pomen za znanost in človeštvo

Uspešni pristanki omogočajo neposredne geološke raziskave, zbiranje vzorcev, testiranje tehnologij in preizkušanje življenjskih pogojev zunaj Zemlje. Informacije, pridobljene z luninih misij, so razširile znanje o nastanku in zgodovini Osončja ter pripomorejo pri načrtih za dolgotrajnejšo prisotnost ljudi v vesolju.

Prihodnost: načrtovane misije in programi

V zadnjem desetletju je interes za Luno znova močno narasel. Najpomembnejši prihodnji programi vključujejo:

• Artemis (NASA) — program za vrnitev ljudi na Luno, vključno s pristankom na južnem polu Lune in postavitvijo trajnih ali poltrajnih prisotnosti ter testiranjem tehnologij za nadaljnje misije proti Marsu;
• nove kitajske misije, ki ciljajo tako na robotske kot poseljene programe;
• komercialne misije in partnerstva (npr. pogodbe za pristanek pod programom Commercial Lunar Payload Services), ki naj bi prinesle manjše robotske pristanike in znanstvene instrumente;
• razvoj velikih pristajalnih plovil in možnosti za izkoriščanje luninih virov (npr. voda v polarnih regijah) za podporo dolgoročnim misijam.

Zaključek

Pristanek na Luni predstavlja tehnično in znanstveno prelomnico, ki se je skozi desetletja razvijala od trdih udarcev do natančnih mehkih pristankov in hojnem vključevanju ljudi. Z novimi programi v tem stoletju se pripravljamo na obdobje, ko bo pristanek na Luni pogostejši, bolj zanesljiv in usmerjen h trajnejši prisotnosti človeka izven Zemlje.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je pristanek na Luni?

V: Kdaj je prvi predmet, ki ga je izdelal človek, dosegel površino Lune?

V: Kdaj je na Luni pristala ameriška sonda Apollo 11?

V: Koliko misij z ljudmi na krovu je pristalo na Luni?

V: Ali je katera druga država razen Združenih držav Amerike uspešno pristala z ljudmi na Luni?

V: Kdaj je bila zadnja človeška misija na Luno?

V: Kdo je bil zadnji človek, ki je hodil po Luni?

Išči po črki