Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (23. maj 1707 - 10. januar 1778) je bil švedski botanik, zdravnik in zoolog, ki je ustvaril binomsko nomenklaturo. V tem sistemu ima vsaka vrsta živali in rastlin ime, sestavljeno iz dveh latinskih besed za rod in vrsto. To so začeli uporabljati biologi po vsem svetu, zato je znan kot "oče sodobne taksonomije". Bil je dober jezikoslovec in v svojem času zelo znan. Švedski kralj ga je imenoval za plemiča.
Carl Linnaeus, Alexander Roslin, 1775
Biografija
Zgodnje življenje
Carl se je rodil na Švedskem. Želel je postati duhovnik, vendar mu v šoli ni šlo dovolj dobro. Namesto tega je študiral botaniko na visoki šoli, ker mu je bila všeč. Študiral je v Lundu in poskušal izboljšati tamkajšnji vrt. Kasneje je šel na drugo fakulteto..
Potovanja in raziskave
Leta 1735 se je Linneus za tri leta preselil na Nizozemsko. Tam je diplomiral iz medicine. Objavil je tudi knjigo o razvrščanju rastlin. Njegova knjiga se je imenovala Systema Naturæ. V njej je pojasnil, kako razvrščati živa bitja v skupine. Nekatere od teh skupin so večje od drugih.
Kasneje se je preselil v Stockholm in opravljal zdravniško prakso. Leta 1739 se je Linnaeus v Stockholmu poročil s Saro Moreo. V štiridesetih letih 17. stoletja je opravil številne terenske izlete v kraje na Švedskem, da bi poimenoval rastline in živali. Ko ni bil na potovanjih, je Linnaeus izpopolnjeval svojo klasifikacijo, da bi bila uporabna za rastline, živali in minerale.
Švedski kralj Adolf Fredrik je leta 1757 Linneja imenoval za plemiča, Linne pa je prevzel priimek von Linné, kasneje pa se je pogosto podpisoval le Carl Linné.
Zadnja leta
Ko je postal plemič, je še naprej poučeval in pisal. Njegov ugled se je razširil po vsem svetu in pogovarjal se je z mnogimi različnimi ljudmi. Linneja je pestilo šibko zdravje, imel je protin in bolečine v zobeh. Leta 1774 ga je oslabila možganska kap, dve leti pozneje pa ga je doletela še ena, zaradi katere je izgubil desno stran. Umrl je januarja 1778 in bil pokopan v katedrali v Uppsali.
Človeštvo
Linneus je človeka uvrstil med primate, kar so dobro razumeli že antropologi, kot je bil Blumenbach, in naravoslovci, kot je bil Buffon. To je vzbudilo kritiko švedske cerkve. Luteranski nadškof iz Uppsale ga je obtožil "brezbožnosti".
Linneus je v človeški vrsti prepoznal štiri rase. To so bili evropski belci, ameriški rdeči (Indijanci), azijski rjavi in afriški črnci. Blumenbachova klasifikacija je bila podobna, dodal pa je še mongolsko (= kitajsko) ali rumeno raso. Tako je bilo priznavanje položaja človeka kot primata in obstoja ras precej razširjeno, še preden je bila oblikovana teorija evolucije.
Detajl iz 6. izdaje Systema Naturae (1748), ki opisuje Anthropomorpha ( = Primates) z delitvijo na Homo in Simia
Sorodne strani
- Seznam biologov