Hipofiza: glavna endokrina žleza — zgradba, hormoni in vloga

Hipofiza je pomemben del endokrinega sistema. Nahaja se na dnu možganov v majhni košarici kosti imenovani sella turcica, tik za očmi. Hipofiza je povezana s hipotalamusom, ki je prav tako žleza. Hipofiza z izločanjem hormonov nadzoruje širok nabor življenjskih funkcij, vključno z rastjo, presnovo, stresnim odzivom, reprodukcijo, dojenjem in uravnavanjem vode v telesu.

Hipofiza je sestavljena iz dveh glavnih delov: sprednje hipofize (adenohipofize) in zadnje hipofize (nevrohipofize). S hipotalamusom je funkcionalno povezana s hipofiznim steblom (imenovanim tudi infundibulum). Hipotalamus sprošča regulatorne snovi po hipofiznem steblu do hipofize, kjer povzročijo sproščanje hipofiznih hormonov. Čeprav je hipofiza pogosto imenovana "glavna" endokrina žleza, sta oba lobusa pod pomembnim nadzorom hipotalamusa. Endokrine celice sprednje hipofize nadzorujejo regulatorni hormoni, ki jih sproščajo nevrosekrecijske celice v hipotalamusu.

Zgradba hipofize

Sprednja hipofiza (adenohipofiza) je sestavljena iz več tipov hormon‑izločajočih celic ter je povezana s hipotalamusom prek žilnega sistema, imenovanega portni (hipofizni) žilni sistem. Zadnja hipofiza (nevrohipofiza) je podaljšek hipotalamičnih nevronov in shranjuje ter sprošča hormone, ki jih sintetizirajo nevroni hipotalamusa.

Embriološko izhaja sprednja hipofiza iz ustnega ektoderma (Rathkejev žep), medtem ko zadnja hipofiza izhaja iz nevralnega ektoderma. Kri v hipofizo priteka pretežno preko superiorne in inferiorne hipofizne arterije.

Hormoni hipofize in njihova vloga

Glavni hormoni, ki jih proizvajata obe polovici hipofize, so:

Sprednja hipofiza (adenohipofiza):
- Somatotropin (rastni hormon, GH) – spodbuja rast telesnih tkiv, sintezo beljakovin in vpliva na presnovo.
- Prolaktin (PRL) – uravnava nastajanje mleka po porodu in vpliva na reproduktivne funkcije.
- Tiroidni stimulirajoči hormon (TSH) – spodbuja ščitnico k proizvodnji ščitničnih hormonov (tiroksin in trijodtironin).
- Adrenokortikotropni hormon (ACTH) – spodbuja nadledvično skorjo k nastajanju kortizola in drugih steroidov (vpliv na odziv na stres).
- Folikulostimulirajoči hormon (FSH) in luteinizirajoči hormon (LH) – nadzorujeta delovanje gonad (jajčnikov in testisov), vključno z ovulacijo, spermatogenezo in proizvodnjo spolnih hormonov.
- Melanocit stimulirajoči hormon (MSH) – manjša vloga pri ljudeh, povezana z pigmentacijo in energijskim metabolizmom.
Zadnja hipofiza (nevrohipofiza):
- Antidiuretični hormon (ADH, tudi vazopresin) – uravnava izločanje vode v ledvicah in s tem volumen krvi ter osmolarnost telesnih tekočin.
- Oksitocin – spodbuja krčenje maternice med porodom in izločanje mleka med dojenjem ter vpliva na socialno vedenje in vez med materjo in otrokom.

Povezava s hipotalamusom in regulacija

Hipotalamus nadzira hipofizo z več mehanizmi: tvori sproščujoče in zavirajoče hormone (npr. TRH, CRH, GnRH, GHRH, somatostatin, dopamin), ki preko portnega sistema vplivajo na sprednjo hipofizo, ter preko nevronov neposredno proizvede ADH in oksitocin, ki se shranjujeta v zadnji hipofizi. Ta natančna os omogoča hitro prilagoditev izločanja hormonov glede na stres, hranjenje, temperaturo in reproduktivne potrebe.

Klinični pomen

Motnje hipofize lahko vodijo do prekomernega ali pomanjkljivega izločanja hormonov, kar ima pomembne posledice:

Hipopituitarizem – zmanjšana proizvodnja enega ali več hipofiznih hormonov; simptomi so odvisni od prizadetih hormonov (npr. slabša rast pri otrocih, adrenalna insuficienca, hipotiroza, motnje spolne funkcije).
Hipersekrecija – npr. akromegalija (preveč GH pri odraslih), Cushingova bolezen (preveč ACTH vodi do presežka kortizola), prolaktinom (prolaktinome povzročajo motnje menstruacije, neplodnost, pomanjkanje libida, pri ženskah lahko pride do galaktoreje).
Diabetes insipidus – pomanjkanje ADH (centralni diabetes insipidus) vodi do pretiranega izločanja razredčene urina in velikega žeje.
Hipofizni adenom – najpogostejši tumor hipofize; ponavadi benigen, lahko pa pritiska na okoliške strukture (npr. optični živec) in povzroča glavobole ter motnje vida.

Diagnoza in zdravljenje

Diagnoza vključuje laboratorijske teste na ravni hipofiznih in perifernih hormonov, naloge stimulacije ali supresije ter slikovne preiskave (npr. MRI hipofize). Zdravljenje je odvisno od vzroka in lahko vključuje:

Farmakološko zdravljenje (npr. dopaminski agonisti pri prolaktinomu, somatostatin analozi ali pegvisomant pri akromegaliji)
Kirurški poseg (najpogosteje transsfenoidalna kirurgija za odstranitev adenomov)
Radioterapija pri preostalem ali ponavljajočem se tumorju
Zamenjava pomanjkanih hormonov (npr. kortikosteroidi, levotiroksin, gonadotropini ali rastni hormon, po potrebi)

Ker hipofiza usmerja delovanje drugih endokrinih žlez, so njene motnje pogosto sistemske in zahtevajo interdisciplinaren pristop v diagnostiki in zdravljenju.

Položaj hipofize in hipotalamusa

Položaj hipofize (podrobnosti)

Sproščeni hormoni

Žleza sprošča več vrst hormonov.

sprednja hipofiza

Endokrine celice sprednje hipofize nadzoruje nevrosekrecija iz hipotalamusa. Celice sprednje hipofize sintetizirajo in izločajo te pomembne endokrine hormone:

Adrenokortikotropni hormon (ACTH): sprošča se v stresnih razmerah. Poveča količino kortikosteroidov.
Ščitnico stimulirajoči hormon (TSH): uravnava delovanje ščitnice.
Rastni hormon (HGH): spodbuja delitev in rast celic.
Prolaktin (PRL): spodbuja nastajanje mleka v dojkah.

Dva gonadotropina;

luteinizirajoči hormon (LH): pri ženskah sproži ovulacijo. Pri moških stimulira testosteron (deluje z naslednjim).
Folikle stimulirajoči hormon (FSH): uravnava razvoj, rast, puberteto in razmnoževanje.

Vmesni del

Tu se proizvaja en hormon:

Melanocite stimulirajoči hormon (MSH): spodbuja proizvodnjo in sproščanje melanina v melanocitih v koži in laseh. Signali MSH v možganih vplivajo na apetit in spolno vzburjenje.

Zadnja hipofiza

Zadnja hipofiza je pravzaprav podaljšek hipotalamusa. Nevrosekrecijske celice v hipotalamusu imajo aksone, ki segajo naravnost v zadnjo hipofizo. Zadnja hipofiza shranjuje in izloča hormone, ki jih proizvajajo te nevrosekrecijske celice:

Oksitocin, ki se večinoma sprošča iz hipotalamusa, vpliva na živčni prenos ter na samice med porodom in po njem. Ima vlogo pri povezovanju parov, parjenju in materinskem vedenju. Funkcije še niso povsem pojasnjene.
Antidiuretični hormon (ADH, znan tudi kot vazopresin): uravnava reabsorpcijo molekul v tubulih ledvic. Zvišuje arterijski krvni tlak. Ima ključno vlogo pri homeostazi ter uravnavanju količine vode, glukoze in soli v krvi.

Oksitocin je eden redkih hormonov, ki ustvarja pozitivno povratno zanko. Tako na primer krčenje maternice spodbudi sproščanje oksitocina iz zadnje hipofize, ta pa poveča krčenje maternice. Ta pozitivna povratna zanka se nadaljuje ves čas poroda.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je hipofiza?

O: Hipofiza je pomemben del endokrinega sistema, ki se nahaja na dnu možganov med očmi.

V: Kakšna je funkcija hipofize?

O: Hipofiza z izločanjem hormonov nadzoruje številne pomembne funkcije v telesu.

V: Kako je hipofiza povezana z možgani?

O: Hipofiza je povezana s hipotalamusom, ki je prav tako žleza.

V: Katera sta dva dela hipofize?

O: Hipofizo sestavljata sprednja in zadnja hipofiza.

V: Kaj je steblo hipofize?

O: Hipofizno steblo, imenovano tudi infundibulum, je vez med hipotalamusom in hipofizo.

V: Kaj nadzoruje endokrine celice sprednje hipofize?

O: Endokrine celice sprednje hipofize nadzorujejo regulatorni hormoni, ki jih sproščajo nevrosekrecijske celice v hipotalamusu.

V: Ali hipofiza deluje popolnoma neodvisno?

O: Ne, čeprav je znana kot "glavna" endokrina žleza, sta oba lobusa hipofize pod nadzorom hipotalamusa.