Smog in onesnaževanje zraka: vzroki, zdravstveni učinki in prizadeta mesta

Smog in onesnaževanje zraka: vzroki, zdravstveni učinki in prizadeta mesta — od Delhija do Pekinga; praktični nasveti za zaščito in zmanjšanje izpostavljenosti.

Smog je vrsta onesnaževalca zraka; beseda "smog" je kombinacija besed dim in megla. Klasični smog je pogosto posledica velikega kurjenja premoga in ga povzroča mešanica dima in žveplovega dioksida. Smog ni vedno vidna, gosta meglica — pomemben del sodobnega smoga predstavljajo drobne delce (PM10 in še posebej PM2.5) ter plini, kot so dušikov dioksid (NO2) in ozon (O3), ki imajo velik vpliv na zdravje.

Glavni vzroki smoga

Vzroki se razlikujejo glede na regijo, vendar so najpogostejši:

• Kurjenje fosilnih goriv v industriji in pri ogrevanju (premog, olje).
• Izpušni plini avtomobilov in težka prometna obremenitev — v nekaterih mestih so ravno avtomobili glavni vir smoga, na primer v Los Angeles.
• Fotokemični procesi: v močni sončni svetlobi se iz dušikovih oksidov in hlapnih organskih spojin (VOC) tvori prizemni ozon, tipičen za urbane doline in tople dni.
• Biomasno kurjenje in odprti požari (pridelovanje poljščin, sežiganje ostankov) ter emisije iz kmetijstva.
• Prašni delci iz gradbeništva, cestnega prometa in naravnih virov (veter, puščavski prah).
• Vremenske razmere, kot so temperaturne inverzije ali šibek veter, ki zadržujejo onesnažilce pri tleh in poslabšajo koncentracije smoga.

Primeri mest z izraženim smogom

V Londonu se je klasični industrijski smog pojavil že v 19. in 20. stoletju; zato so uvedli ukrepe, kot je prepoved kurjenja premoga v mestnem jedru, in postopno prešli na čistejša goriva za prevoz in ogrevanje. V mestih, kot je Los Angeles, smog pogosto nastaja zaradi kombinacije gostega prometa, topografije in močne sončne svetlobe, kar spodbuja nastanek prizemnega ozona.

Delhi je med mesti z najvišjo stopnjo onesnaženosti zraka na svetu; smog prispeva k številnim pljučnim in srčno-žilnim boleznim. Po eni od ocen onesnaženost zraka v Delhiju vsako leto povzroči smrt približno 10 500 ljudi, čeprav se ocene razlikujejo glede na metodo izračuna. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) onesnažen zrak vsako leto povzroči približno 7 milijonov prezgodnjih smrti po vsem svetu.

Peking je še eno mesto, kjer je zrak pogosto zelo onesnažen; glavni viri so izpušni plini, kurjenje premoga in industrijske emisije. Posebnost tega območja je tudi prenos onesnaženega zraka iz sosednjih regij, kar poslabša lokalne razmere.

Kako smog vpliva na zdravje

• Dihalne bolezni: povečano tveganje za okužbe dihal, poslabšanje astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in zmanjšana pljučna funkcija pri otrocih.
• Srčno-žilne težave: povečano tveganje za srčni infarkt, kap in druge kardiovaskularne zaplete, saj drobni delci vstopajo v krvni obtok.
• Kronični učinek: dolgotrajna izpostavljenost PM2.5 poveča tveganje za razvoj raka pljuč in skrajša pričakovano življenjsko dobo.
• Ostali učinki: vpliv na nosečnost (nižje porodne teže), nevrološki učinki in poslabšanje obstoječih kroničnih bolezni.

Kdo je najbolj ranljiv

• otroci (zaradi razvijajočih se dihal),
• starejši ljudje,
• osebe z boleznimi srca in pljuč,
• nosečnice in delavci na prostem.

Kako se zaščititi

• Na slabih dnevih z visoko onesnaženostjo omejite telesno dejavnost na prostem, še posebej intenziven trening.
• Uporabljajte učinkovite maske (N95 / FFP2) pri dolgotrajni izpostavljenosti zunanjim onesnažilom; navadne kirurške maske imajo omejen učinek proti PM2.5.
• V zaprtih prostorih uporabite čistilce zraka s HEPA-filtri in zmanjšajte vstop onesnaženega zraka tako, da zaprete okna, kadar je zunanja onesnaženost visoka.
• Skrbite za ranljive družinske člane — spremljajte lokalne napovedi kakovosti zraka (AQI) in upoštevajte priporočila zdravstvenih služb.

Kaj lahko naredijo mesta in države

• uvoz ali nadgradnja standardov za emisije vozil in goriva (npr. strožji standardi izpustov, spodbude za električna vozila),
• prehod na čistejše vire energije in zmanjšanje kurjenja premoga,
• namestitev filtrirnih in obdelovalnih naprav v industriji ter nadzor emisij iz transporta in gradbeništva,
• spodbujanje javnega prevoza, kolesarjenja in pešačenja ter izboljšanje urbanega načrtovanja za zmanjšanje gostote prometa,
• programi za nadzor kurjenja biomasnih odpadkov in požigov na prostem ter medregionalno sodelovanje pri reševanju prenosa onesnaženja.

Merjenje in opozarjanje

Mesta pogosto uporabljajo indeks kakovosti zraka (AQI), ki združuje koncentracije PM2.5, PM10, NO2, SO2, CO in ozona v enostavno berljivo številko ali barvno opozorilo. Redno spremljanje zraka in javna opozorila pomagajo prebivalcem prilagoditi dejavnosti in omogočajo hitrejši odziv oblasti pri uvedbi kratkoročnih ukrepov (npr. omejitve prometa, zapiranje šol pri skrajno slabih razmerah).

Smog je kompleksen problem, ki zahteva kombinacijo osebnih ukrepov, lokalnih politik in globalnega prizadevanja za zmanjšanje emisij in prehod na čistejšo energijo. Z združenimi napori lahko znatno izboljšamo kakovost zraka in zdravje prebivalcev mest po vsem svetu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj sta dim in megla?

V: Kaj je klasični smog?

V: Kje se je prvič pojavil smog?

V: Zakaj je kurjenje premoga v Londonu prepovedano?

V: Kaj povzroča smog v mestih, kot je Los Angeles?

V: Zakaj Delhi velja za najbolj onesnaženo mesto na svetu?

V: Kakšno je ocenjeno število smrtnih primerov, povezanih z onesnaženostjo zraka v Delhiju na leto?

Išči po črki