Poganjek v botaniki: definicija, vrste, rast in primeri

V botaniki so poganjki aktivno rastoči deli rastline nad ali ob površini tal: to so stebla z listi in stranskimi popki, cvetoča stebla in cvetni popki. Nova rast po kalitvi semena, ki raste navzgor, je poganjek, na katerem se razvijejo listi. Spomladi so poganjki trajnih rastlin nova rast, ki pri zelnatih vrstah požene iz tal, pri lesnatih pa gre za novo rast stebel in poganjanje cvetov. V vsakdanjem govoru so poganjki pogosto sinonim za stebla, vendar je v botaniki poganjek širši pojem: vključuje steblo z listi in popki kot funkcionalno celoto.

Osnovna zgradba poganjka

Tipičen poganjek je sestavljen iz stebla z vozli (mesta, kjer so pritrjeni listi in popki) in internodiji (odseki stebla med vozli). Na vozlih nastajajo:

• Listi (fotosintetski organi, ki oskrbujejo rastlino z energijo)
• Popki (nerazviti poganjki): terminalni (vršni) popki na konici in aksilarni (zalistni) popki ob listih
• Stranski poganjki, ki izvirajo iz aksilarnih popkov in tvorijo razvejano krošnjo ali grm

Pri sadikah po kalitvi iz semena najprej zraste hipokotil (del med kličnimi listi in koreninico) ali epikotil (del nad kličnimi listi), odvisno od vrste; oba tvorita začetni poganjek z mladimi listi.

Vrste poganjkov

• Vegetativni poganjki nosijo liste in zagotavljajo rast ter fotosintezo.
• Reproduktivni (cvetni) poganjki nosijo cvetove in kasneje plodove; pogosto se razlikujejo po krajši rasti internodijev in spremenjeni obliki listov.
• Primarni (vršni) in stranski (aksilarni) poganjki: vršni poganjek nadzoruje rast prek apikalne dominance, medtem ko ob oslabeli dominanci požene več stranskih poganjkov.
• Kratki in dolgi poganjki: kratki imajo zelo kratke internodije (npr. pri sadnem drevju), dolgi pa podaljšane internodije, ki hitro podaljšujejo rast.
• Zelnati in lesnati poganjki: zelnati so mehki in običajno enoletni; lesnati poganjki sčasoma olesenijo in lahko več let odebeljujejo.
• Posebne prilagoditve: plezalni poganjki, poganjki s trni, stoloni (nadzemni plazeči poganjki) in poganjki z viticami za oprijem.

Rast in razvoj

Poganjki rastejo iz vršnih meristemov in meristemov v popkih. Rast je usmerjena navzgor (negativen gravitropizem) in proti svetlobi (fototropizem). Na to vplivajo rastni hormoni, zlasti avksini in citokinini, ki uravnavajo apikalno dominanco in prebujanje zalistnih popkov (npr. po rezi).

V temi poganjki pogosto postanejo bledi in podaljšani zaradi etiolacije; ob osvetlitvi se listi obarvajo zeleno in se odebelijo (deetiolacija). Pri lesnatih rastlinah kasneje steče tudi sekundarna rast (odebelitev) s pomočjo kambija, zato se mladi poganjki sčasoma spremenijo v veje.

Pri trajnih rastlinah mnogi spomladanski poganjki vzniknejo iz podzemnih stebelnih organov (rizomi, gomolji, čebulice) ali iz spečih popkov na starem lesu. Pri zelnatih vrstah so vsako leto novi nadzemni poganjki, medtem ko korenine ali podzemni poganjki prezimijo.

Razlika med poganjkom in steblom

Steblo je osrednji nosilni organ poganjka, medtem ko izraz poganjek vključuje steblo skupaj z listi in popki ter vsemi stranskimi razvejitvami, ki iz njih izvirajo. Zato lahko rečemo, da je vsako steblo del poganjka, ni pa vsak poganjek zgolj steblo.

Ekološki in gospodarski pomen

• Preživetje in prilagoditve: zgodnje spomladanske rasti omogočajo hitro izkoriščanje svetlobe in vode; zaščitni luskolisti varujejo zimske popke pred mrazom.
• Prehrana: številni mladi poganjki so užitni (npr. šparglji, bambusovi, hmeljevi poganjki). Na fotografijah so prikazani tudi užitni poganjki sachaline. Mladi poganjki so običajno mehki, nežni in hranilno bogati, a nekateri (npr. poganjki krompirja) so strupeni.
• Vrtnarstvo in sadjarstvo: rez uravnava ravnotežje med vršnimi in stranskimi poganjki, spodbuja cvetenje ali vegetativno rast ter oblikuje krošnjo. Neželeni vodni poganjki po močni rezi hitro rastejo in jih pogosto odstranjujemo. Razmnoževanje številnih okrasnih in sadnih rastlin poteka s potaknjenci poganjkov.

Primeri in opazovanja

• Poganjek kumare tvori vitice za plezanje in hitro podaljšuje internodije.
• Pri sadikah je jasno vidna zgodnja faza, ko sončnic vzklije poganjek z dvojico kličnih listov.
• Pri avokadu mladi poganjek požene iz terminalnega popka in razvije spiralno razporeditev listov.
• Številne invazivne vrste (npr. sachalinski dresnik) hitro proizvajajo močne poganjke, nekateri so v mladosti užitni, odrasli pa zelo robustni.

Za prepoznavanje poganjkov v praksi opazujte, kje se pojavljajo listi in popki, kako dolgi so internodiji, ali prevladuje vršni ali stranski razvoj ter ali gre za vegetativno ali cvetno rast. Ta opažanja razkrijejo strategijo rasti rastline in pomagajo pri pravilni negi v vrtu ali nasadu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je v botaniki poganjek?

V: Kaj je primer poganjka?

V: Ali so poganjki in stebla sinonimi?

V: Kaj je primer užitnega poganjka?

V: Kako vzklijejo sončnične sadike?

Išči po črki