Translokacija (botanika)

Translokacija pri vaskularnih rastlinah pomeni premikanje organskih molekul in nekaterih mineralnih ionov. Premikanje vode iz tal v liste poteka v ksilemskih žilah kot posledica transpiracije. Transpiracija, izhlapevanje vode iz listov, povzroči vleko na vodni stolpec zaradi kohezijskih sil med molekulami vode, ki nastanejo zaradi vodikovih vezi, zaradi česar se voda premika navzgor. Organske snovi, ki nastajajo predvsem v listih, se po rastlini premikajo v živih celicah floema s procesom, imenovanim translokacija.

Za razliko od ksilema (ki je sestavljen iz mrtvih celic) je floem sestavljen iz še živih celic, ki prenašajo sok. Sok je vodna raztopina, bogata s sladkorji, ki nastanejo pri fotosintezi. Ti sladkorji se prenašajo v dele rastline, ki ne izvajajo fotosinteze, kot so korenine, ali v skladiščne strukture, kot so gomolji ali čebulice.

Hipotezo o pretoku pod pritiskom je leta 1930 predlagal Ernst Münch, da bi pojasnil mehanizem premeščanja floema. Listje fotosintetizira in proizvaja sladkorje. Voda z osmozo prehaja v celice sitastih cevk s sladkorjem. Pri tem se ustvari tlak, ki potiska sok po sitasti cevi navzdol. Ko sladkor doseže celice, ki ga potrebujejo, celice aktivno prenašajo sladkor iz elementov sitne cevi.

V obdobju rasti rastline, običajno spomladi, so skladiščni organi, kot so korenine, vir sladkorja, številna rastna območja rastline pa so ponori sladkorja. Gibanje v floemu je večsmerno, v ksilemu pa enosmerno (navzgor). V floemu se prek elementov sitnih cevi prenašajo tudi druge molekule, kot so aminokisline, hormoni in celo sporočilne RNK.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je translokacija pri vaskularnih rastlinah?

V: Kako se voda premika iz tal v liste?

V: V čem večinoma nastajajo organske snovi?

V: Kako se te snovi premikajo po rastlini?

V: Iz česa je sestavljen sok?

V: Kdo je predlagal hipotezo o pretoku pod pritiskom, da bi pojasnil mehanizem premeščanja floema?

V: V kateri smeri poteka gibanje v floemskih celicah?

Išči po črki