Drevesne praproti: vrste, biologija in razširjenost

Odkrijte vrste, biologijo in razširjenost drevesnih praproti: rast, razmnoževanje, habitus, življenjski pogoji in skrivnosti tropskih ter zmernih gozdov.

Drevesne praproti so velika in raznolika skupina praproti z drevesno obliko. Spadajo v širši sklop praproti kot del podrazreda, ki je na podlagi analize zaporedja DNK pogosto obravnavan kot monofilen (tj. izključno potomstvo enega prednika).

Vrste in sistematika

Drevesne praproti in nekatere druge praproti s plazečimi se koreninskimi stebli sestavljajo skupino praproti Cyatheales (kot podrazred ali red). V tej skupini se je drevesu podoben habitus večkrat neodvisno razvil, zato so arborescentne oblike posledica konvergentne evolucije. Med najbolj znanimi rodovi drevesnih praproti so na primer rodovi, ki dosežejo velike velikosti in tvorijo značilne »steblo« ali deblo, visoko nad tlemi.

Morfologija in rast

Listi drevesnih praproti so običajno zelo veliki in večkrat deljeni; mladi lističi se razvijejo v kolobarje, ki se med rastjo odvijejo (fajfaste zvite circinate mlade zvitke). S površine so pogosto sestavljeni veliki praprotni listi, ki tvorijo krošnjo na vrhu debla in omogočajo, da posamezne rastline zrastejo tudi do okoli 20 metrov višine.

Za razliko od cvetočih rastlin drevesne praproti med rastjo v deblu ne tvorijo novega tipičnega sekundarnega lesnega tkiva (ni prave sekundarne gostote kot pri iglavcih in listavcih). Deblo (pogosto imenovano kaudeks) zato podpira vlaknasta masa adventivnih korenin in vezivnega tkiva, ki se z rastjo širi in ojača. Kljub temu imajo drevesne praproti žile (ksilem in floem) za transport vode in hranil.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Tako kot vse praproti se tudi drevesne praproti razmnožujejo s sporami, ki se razvijejo v sporangijih na spodnji strani listov. Sporangiji so pogosto razporejeni v skupkih (sori), včasih zaščiteni z indusiji. Iz spore zrasteta majhen zelen gametofit (prothallus) in nato s oploditvijo sledi razvitje novega diploidnega sporofita — velike drevesne praproti. Ta izmenjava generacij (alteracija generacij) je značilna za vso praprotnato rastlinstvo.

Razširjenost in habitate

Drevesne praproti rastejo predvsem v tropskih in subtropskih območjih ter v vlažnih deževnih gozdovih in v nekaterih območjih zmernega pasu, denimo v Avstraliji, na Novi Zelandiji in na številnih bližnjih otokih. Nekaj rodov sega tudi v bolj zmerne ali mediteranske kraje — na primer rod Culcita je znan iz južne Evrope. Veliko vrst najdemo v gorskih meglenih gozdovih, kjer vlaga in senca omogočata njihov razvoj.

Število vrst in odkritja

Koliko vrst drevesnih praproti obstaja, ni natančno določeno; ocenjujejo jih pogosto okoli tisoč, vendar se številke spreminjajo z novimi opisi in taksonomskimi pregledi. Z vsako botanično raziskavo na oddaljenih območjih, zlasti na Novi Gvineji, pogosto odkrijejo nove vrste ali popise, ki spremenijo ocene raznolikosti. Hiter napredek v molekularni taksonomiji prav tako pomaga razjasniti sorodstvene odnose in število veljavnih vrst.

Ogroženost in varstvo

Veliko vrst drevesnih praproti je občutnih na izgubo habitata. Veliko vrst je moralo izumreti v zadnjem stoletju ali je zelo redkih zaradi krčenja gozdov, komercialnega sekanja in sprememb rabe zemljišč. Dodatne grožnje predstavljajo invazivne vrste, požari, podnebne spremembe in pretirano nabiranje za hortikulturne namene.

• Glavni ogroževalni dejavniki: krčenje gozdov, izsekavanje, spremembe v vodnem režimu, podnebne spremembe.
• Ukrepi varstva: zaščita gozdov, varstvo kritičnih habitatov, gojenje in reintrodukcija ogroženih vrst ter nadzor trgovanja z redkimi vrstami.

Pomen za ljudi

Drevesne praproti imajo tudi gospodarsko in kulturno vrednost. Nekatere vrste se uporabljajo kot okrasne rastline v sadeževih vrtovih in botaničnih vrtovih, drugi imajo lokalno tradicionalno rabo (gradbeni material, obloge, paličice iz vlaknatega debla ipd.). Poleg tega so pomembne za ekologijo gozdov kot sestavni del sloja vegetacije, zagotavljajo mikrohabitate za številne organizme in prispevajo k zadrževanju vlage v gozdnem ekosistemu.

Zaključek

Drevesne praproti so izjemna skupina praproti z značilnim drevesnim habitusom, raznolikimi oblikami in pomembno vlogo v tropskih in subtropskih gozdovih ter nekaterih zmernih območjih. Čeprav nimajo pravega sekundarnega lesa, razvijejo močna debla iz korenin in vezivnih tkiv. Zaradi ogroženosti določenih vrst so potrebni stalni napori za varovanje njihovih habitatov in nadaljnje znanstveno preučevanje njihove biologije in taksonomije.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je drevesna praprot?

V: Kako visoke so drevesne praproti?

V: Katero vrsto gozdov so v obdobju spodnje jure večinoma tvorile drevesne praproti in cikade?

V: Kje rastejo drevesne praproti?

V: Kako se drevesne praproti razmnožujejo?

Išči po črki