Drevesne praproti so

Drevesne praproti so velika skupina praproti z drevesno obliko. So del podrazreda praproti, ki je na podlagi analize zaporedja DNK monofilen.

Drevesne praproti in nekatere druge praproti s plazečimi se koreninskimi stebli sestavljajo skupino praproti Cyatheales (kot podrazred ali red). V tej skupini se je drevesu podoben habitus večkrat razvil. Z velikimi listi na vrhu lahko zrastejo do 20 metrov visoko.

Drevesne praproti rastejo v tropskih in subtropskih območjih ter deževnih gozdovih zmernega pasu v Avstraliji, na Novi Zelandiji in drugih bližnjih otokih. Nekaj rodov sega še dlje, na primer Culcita v južni Evropi. Tako kot vse praproti se tudi drevesne praproti razmnožujejo s sporami, ki se razvijejo v sporangijih na spodnji strani listov.

Listi drevesnih praproti so običajno zelo veliki in večkrat deljeni. Mladi lističi drevesnih praproti se razvijejo v kolobarje, ki se med rastjo odvijejo.

Za razliko od cvetočih rastlin drevesne praproti med rastjo v deblu ne tvorijo novega lesnega tkiva. Namesto tega deblo podpira vlaknasta masa korenin, ki se z rastjo drevesne praproti širi.

Koliko vrst drevesnih praproti obstaja, ni gotovo, verjetno pa jih je okoli tisoč. Z vsako botanično raziskavo na Novi Gvineji odkrijejo nove vrste. Veliko vrst je moralo izumreti v zadnjem stoletju, ko so ljudje posekali gozdne habitate.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je drevesna praprot?

V: Kako visoke so drevesne praproti?

V: Katero vrsto gozdov so v obdobju spodnje jure večinoma tvorile drevesne praproti in cikade?

V: Kje rastejo drevesne praproti?

V: Kako se drevesne praproti razmnožujejo?

Išči po črki