Genetski zdrs
Genetski zdrs je naključni učinek na biološke populacije. Njegov učinek je, da iz populacije živih organizmov odstrani genetsko variabilnost.
V naravnih populacijah deluje več sil. Obstajajo sile, ki v populacijo vnašajo dedno variabilnost, kot sta mutacija in rekombinacija. Obstajajo tudi dejavniki, ki odstranjujejo variabilnost iz populacije, in eden od njih je drift.
V vrstah ali populacijah, ki se križajo, je običajno veliko genetskih razlik. Ta genetska variabilnost je v obliki različnih alelov na številnih lokusih (mestih genov) na kromosomih.
Spremembe v pogostosti alelov so večinoma posledica naravne selekcije, tj. različnega preživetja in prispevka k naslednji generaciji. Toda z zmanjševanjem populacij se pojavlja težnja, da je vsaka generacija vedno bolj homozigotna, z manjšo raznolikostjo alelov. To je podoben učinek kot sorodstveno križanje: vodi v genetsko uniformnost.
Genetski zdrs je ime za to izgubo variabilnosti. Na evolucijo lahko vpliva presenetljivo močno, vendar le, če so populacije precej majhne. Kaj pomeni "majhna", je odvisno od organizma. 50 osebkov je majhnih, 5000 ne, 500 morda. Osnovni mehanizem drifta je, da se genetska raznolikost naključno zmanjša, zaradi česar so si posamezniki med seboj bolj podobni in s tem bolj ranljivi.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je genetski zdrs?
O: Genetski zdrs je naključni učinek na biološke populacije, ki zmanjšuje količino genetske variabilnosti v populaciji.
V: Katere so sile, ki povečujejo dedno variabilnost populacije?
O: Mutacija in rekombinacija sta dve sili, ki dodajata dedno variabilnost populaciji.
V: Ali obstajajo dejavniki, ki iz populacije odstranjujejo variabilnost?
O: Da, genetski zdrs je eden od dejavnikov, ki iz populacije odstranjuje variabilnost.
V: Kako genetski zdrs zmanjša količino genetske variabilnosti v populaciji?
O: Genetski zdrs zmanjšuje količino genetske variabilnosti v populaciji z naključnim odstranjevanjem določenih alelov ali genskih različic iz genskega sklada v daljšem časovnem obdobju.
V: Ali je mutacija primer nečesa, kar v populacijo vnaša dedno variabilnost?
O: Da, mutacija je primer nečesa, kar v populacijo vnaša dedno variabilnost.
V: Katera druga sila lahko poleg mutacije in rekombinacije doda dedne različice v populacijo?
O: Poleg mutacije in rekombinacije ne poznamo drugih sil, ki bi lahko populacijam dodajale dedne spremembe.
