Želodček (žrelo): mišični žrelec ptic, dinozavrov in krokodilov
Želodček (žrelo) je mišični del prebavnega sistema, ki mehansko zdrobi in melje hrano ter tako nadomesti žvečenje pri živalih brez zob. V osnovi je to posebna različica želodca: pri nekaterih skupinah predstavlja ločen mišični odsek z debelo steno in pogosto znotrajnje abrazivne delce (gastroliti), ki skupaj z mišičnim delovanjem učinkovito mletje hrane.
Žrelo je pogosta prilagoditev pri pticah in njihovih sorodnikih: pojavlja se pri pterozavrih, pticah, številnih dinozavrih in tudi pri nekaterih krokodilih. Podoben mehanizem za mehansko obdelavo hrane najdemo tudi pri številnih ribah (nekateri ribi so seveda opremljeni z gastroliti) ter pri nekaterih rakih in drugih nevretenčarjih.
Kako deluje: žival pogoltne hrano, v žrelcu pa jo močne mišične stene med sabo stisnejo in premikajo ob pomoči drobnih kamnov ali trdih delcev (gastrolitov), ki so jih nekatere vrste namensko pogoltnile. Sčasoma ti kamni obrusijo in razbijajo hrano na drobne delce, kar poveča dostop encimom v spodnjih delih prebavne cevi. Žrelo je notranje obloženo s trdo zaščitno plastjo, saj so mišice izpostavljene močni abraziji.
Pri pticah je prebavni trakt običajno razdeljen tako: najprej pogoltnejo hrano in jo lahko začasno shranijo v kropu (v besedi se ohranja povezava na plodovih.), nato hrana preide v žlezni želodec ali proventrikulus, kjer se oblažje kemično prebavlja z izločki. Sledi mišični želodec (žrelo, znan tudi kot mišični želodec ali ventriculus), kjer se hrana zmelje s pomočjo predhodno pogoltnjenih kamnov. Pri nekaterih vrstah se vsebina večkrat izmenično premika med proventrikulusom in žrelom, da se kombinira kemična in mehanska prebava. Žrelo ptic je obloženo s čvrsto plastjo iz ogljikohidratno-proteinskega kompleksa koilina, ki ščiti mišično steno pred obrabo.
Različne živalske skupine imajo prilagoditve, ki se razlikujejo glede na prehrano: pri nekaterih žuželkah (npr. pri kobilicah) in drugih organizmih je prisoten proventrikulus oziroma ekvivalent mišičnega mletja hrane; pri deževnikih (glisteh) pa najdemo krov (crop) in mišični želodček — deževniki nimajo ločenega kemičnega želodca, kot ga poznajo na primer sesalci, temveč rastejo različni odseki prebavne cevi, prilagojeni mletju in prebavi hrane.
Pomembno je vedeti, da sicer živali z zobmi pogosto niso odvisne od žrelca za mletje hrane, vendar žrelo vseeno najdemo pri številnih skupinah kot učinkovit način fizičnega zdrobivanja trdih delcev hrane (npr. semen, lupin ali okostij) pred nadaljnjo kemično prebavo.
Želodec (serija 8) goloba, viden na desni strani dvanajstnika med nogami.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je želodec?
O: Žrelo je del želodca nekaterih živali, ki melje hrano.
V: Katere živali imajo zobe in zato ne potrebujejo želodca?
O: Živali z mletimi zobmi ne potrebujejo želodca.
V: Katere živali imajo želodec?
O: Veliko živali ima želodec, vključno s pterozavri in pticami, dinozavri in krokodili, pa tudi mnoge ribe in raki.
V: Kako deluje želodec?
O: Žrelo deluje tako, da žival poje gramoz in majhne kamne, ki se obrusijo ob hrano v žrelu, ki je mišičasto in obloženo s trdo snovjo.
V: Kako deluje želodec pri pticah?
O: Pri pticah gre hrana, potem ko preide skozi želodčno kislino, v mišičast želodec (imenovan tudi ventriculus), tj. v želodec, kjer se zmelje s prej pogoltnjenimi kamni, preden gre nazaj v pravi želodec.
V: Kaj ščiti mišice v želodcu pri pticah?
O: Mišice v želodcu ptic so zaščitene s čvrsto plastjo iz ogljikohidratno-proteinskega kompleksa koilina.
V: Ali imajo vse živali želodec in želodec?
O: Ne, vse živali nimajo želodca in želodca. Na primer kobilice imajo želodec pred želodcem, medtem ko imajo deževniki samo želodec in ne želodca.
