Vojna kralja Filipa (Metakomova vojna) je bila obsežna oborožena spopad med Indijanci in angleškimi kolonisti, ki je potekala med letoma 1675 in 1676 na območju, ki je danes znano kot Združene države Amerike, ki je Nova Anglija. V spopadih so bile prizadete kolonije v današnjih zveznih državah Massachusetts, Rhode Island, Connecticut in delih Maine, vojna pa je imela dolgotrajne posledice za domorodno prebivalstvo in angleške naselbine.
Vzroki
Glavni vzroki vojne so bili napetosti zaradi rastoče kolonizacije in pritiska po zemlji, kulturne razlike, gospodarske spremembe ter kršitve dogovorov med domorodnimi plemeni in kolonisti. Ko so romarji zapustili Anglijo in se naselili v Massachusetts v, so razširitev naselij in potreba po zemlje in jo povzročili spore z lokalnimi skupnostmi. Metakom (angleško imenovan »kralj Filip«) je bil vodja plemena Wampanoag Pokanoket in sin voditelja, ki je podpisal pogodbo z Angleži; kasnejše generacije pa so doživljale izgube ozemelj in avtonomije.
Pomemben neposredni povod je bilo ubitje krščanskega spreobrnjenca in tolmača Johna Sassamona (imenovanega tudi Wussausmon). Sassamon je Angležem povedal, da Filip načrtuje zavezništvo in napade na naselja. Po njegovi smrti so kolonialni oblasti obsodile in obsodile na smrt tri Indijance, kar je še dodatno zaostrilo razmere in povzročilo izbruh odprtega konflikta.
Potek vojne
Spopadi so izbruhnili po občasnih manjših napadih in odvračilnih akcijah. Metakom je uspešno zbral zaveznike iz več plemen in izvedel serijo hitrih napadov na puritanska naselja, pri čemer so bila številna majhna mestečka požgana in prebivalci razseljeni. Kolonisti so se organizirali v milice in zaprosili za pomoč iz drugih kolonij; potekale so tudi vojaške ekspedicije, napadi z zasedami in kazenske akcije proti domorodnim skupnostim.
Ena izmed ključnih bitk je bil napad na pripadnike Naragansetov (Great Swamp Fight), kjer so kolonialne sile utrpele in povzročile velike izgube med domorodci. Leta 1676 so kolonisti in njihovi zavezniki začeli sistematično preganjati Metakoma; v končnem lovu na njega je bil Metakom ubit. Po smrti kralja Filipa so njegove ostanke in predvsem glavo javno razstavili kot opozorilo: ko je domorodec ubil kralja Filipa, so mu kolonialni zavezniki odrezali glavo, ta pa je bila prinesena v Plymouth in razstavljena na piko kot simbol zmage.
Posledice in žrtve
Vojna je bila izredno krvava glede na število prebivalcev v regiji. Po ocenah je bilo med spopadi ubitih več sto angleških naseljencev in več tisoč domorodcev; številna plemena so bila razseljena, uničena ali močno oslabljena. Približno 500 Indijancev je bilo ujetih in postalosužnjev (prodani v suženjstvo, pogosto v karibske kolonije). Mnoga mesta in kmetije so pogorela ali bile opustošene, gospodarstva kolonij so bila močno prizadeta, prebivalci pa so doživeli velike osebne in materialne izgube.
Pomen
Metakomova vojna je prelomnica v odnosih med evropskimi kolonisti in domorodnimi prebivalci v Novi Angliji. Po vojni je moč domorodnih plemen močno oslabila, prosto ozemlje in politični vpliv so prešli v roke kolonistov, kar je pospešilo nadaljnjo širitev kolonij. Vojna je tudi pokazala, kako hitro se lahko lokalni spori razširijo v obsežen konflikt z dolgoročnimi demografskimi in kulturnimi posledicami.
V zgodovinskem spominu je Vojna kralja Filipa vselej označena kot ena najbolj krvavih in uničujočih vojn v zgodnjem obmorskem delu Severne Amerike — pomemben primer tragičnih posledic stika dveh zelo različnih načinov življenja in konkurenčnih zahtev po zemlji ter suverenosti.
