Dolgi pohod (1934–35): Kitajski komunistični umik, Mao Zedong in preživetje

Dolgi pohod je umik Mao Zedonga in komunistov v letih 1934–35. Komunisti so se umaknili iz svojega oporišča v Jiangxi, stran od Čankajška in nacionalistov, da bi se izognili popolni uničitvi in našli novo varno bazo. Pohod se je začel jeseni 1934 in se končal jeseni 1935; trajal je približno eno leto. Ker so komunistične sile hodile po različnih poteh in so viri neenotni, se ocenjena skupna razdalja giblje od okoli 6.000 km do več kot 12.000 km, pogosto pa se navaja tudi obdobje približno 370 dni. Na izhodišču se je po različnih ocenah znašlo med 80.000 in 100.000 vojakov in spremljevalcev, na koncu jih je v ciljnih območjih prišlo le nekaj tisoč (pogosto navajajo približno 8.000–10.000 preživelih).

Potek in glavne preizkušnje

Pohod ni bil en sam linearen premik, temveč niz zaporednih umikov in ločenih maršev različnih komunističnih enot (prvenstveno Prve rdeče armade, a tudi drugih front), ki so prečkali raznolike in pogosto skrajno neugodne pokrajine. Nekatere ključne epizode in preizkušnje:

Preboj iz oporišča v Jiangxi in prečkanje rek (npr. katastrofalne izgube pri prečkanju reke Xiangjiang).
Zunyi konferenca (januar 1935), kjer je Mao postopoma okrepil svoj vpliv in pridobil vodilno vlogo pri vojaških in političnih odločitvah.
Prehodi gora in visokih planot (nekatere gore so bile višje od 4.000 m), doline, rečne pregrade in ledene razmere, ki so povzročale številne izgube zaradi mraza, bolezni in lakote.
Znane bitke in incidenti, kot je prečkanje mostu Luding (o tem so zgodbe postale simbolične in so historiografsko obravnavane tudi kot sporno dogajanje v podrobnostih).
Dolgi pohod se je končal v severozahodnem delu Kitajske, v provinci Shaanxi (okolica Yan'ana), kjer so komunisti našli novo oporišče in reorganizirali sile.

Rast Maojevega vodstva in politične posledice

Dolgi pohod je imel več pomembnih političnih posledic:

Konsolidacija vodstva: Mao je med pohodom utrdil svoj položaj kot vodilni strateg in politični vodja komunistov. Zunyi konferenca je pogosto označena kot ključni trenutek, ko je Mao pridobil prevlado v partiji.
Preživetje KP Kitajske: Umik je rešil jedro komunističnih sil pred popolno porazom in omogočil, da se je partija reorganizirala, obnovila moči in nadaljevala boj proti nacionalistom ter kasneje proti Japoncem.
Simbolična vloga: Dolgi pohod je postal temelj mitologije KP in kasnejše propagande Ljudske republike Kitajske – zgodba o preživetju, odpornosti in revolucionarnem junaku, ki je preoblikovala javno podobo Maoja in partije.

Zgodovinska razprava in pomen danes

Številčni podatki o dolžini pohoda, številu udeležencev in žrtvah se med viri razlikujejo; zato zgodovinarji navajajo razpone in poudarjajo, da je "Dolgi pohod" dejansko skupek več maršev in umikov. Nekateri dogodki so bili v komunistični ikonografiji poenostavljeni ali mitizirani, zato sodobne raziskave poskušajo ločiti politično pripoved od verjetnih dejstev. Kljub temu ostaja splošno priznan pomen dogodka: Dolgi pohod je preoblikoval notranjo strukturo Kitajske komunistične partije in postavil temelje za njen kasnejši uspeh.

V povzetku: Dolgi pohod ni bil le vojaški umik, temveč ključna preizkušnja, ki je oblikovala vodstveno sestavo komunistov, utrdila njihovo ideološko pripadnost in ustvarila trajen simbol preživetja in okrepljenega kolektivnega identiteta.

Ozadje

Pred dolgim pohodom sta na Kitajskem obstajali dve strani: nacionalisti in komunisti. Obe strani sta želeli vladati državi. To je povzročilo kitajsko državljansko vojno. Kitajski nacionalisti so s 500 000 vojaki odstranili komuniste iz mesta Jiang Xi. Pred tem jim je štirikrat spodletelo. Zdaj so nacionalisti spremenili način napada na komuniste in uporabili obkolitev (obkrožitev sovražnikove vojske), da bi jim preprečili pobeg. Vodja komunistov Borgu se je poskušal s 500 000 vojaki boriti iz oči v oči. Toda težava je bila v tem, da so imeli komunisti iz Jianxija le 86.000 vojakov in več kot polovica jih je imela le široki meč in nobenega orožja. Ker jim ni uspelo potisniti nacionalistične vojske nazaj, so se poskušali spopasti z drugo komunistično vojsko v Shaanxi.

Kako je spremenil zgodovino Kitajske

Dolgi pohod je bil pomemben dogodek v kitajski zgodovini. Zaradi njega je kitajska komunistična vojska preživela in spremenila način boja proti kapitalizmu. Komunisti so izbrali tudi Mao Zedonga, da postane vodja komunistov in vseh rdečih armad na Kitajskem (kitajska komunistična vojska), Poslušati bi morali Mao Zedonga, da bi se borili. To je bila točka, zaradi katere so se komunisti odločili, da se bodo borili in živeli na podeželju ter se z gverilo borili proti nacionalistom.

Zaradi dolgega pohoda so tudi nacionalisti sledili komunistom in ubili nekatere lokalne voditelje vojskovodij, tako da so nadzorovali več delov Kitajske. Sledili so komunistom vse do Šaansija in pobili veliko vojakov rdeče armade, tako da so imeli komunisti po drugi svetovni vojni zelo malo vojakov. Štiri leta so potrebovali, da so pridobili več vojakov, da so lahko zmagali v državljanski vojni.

Različna mnenja o izidu pohoda

Komunisti so verjeli, da so zmagali, ker je veliko vojakov preživelo in se uspešno srečalo s komunistično stranko v Shaanxiju. Rekli so tudi, da je tako uspešno, da so pobegnili iz obkolitve 100.000 vojakov in približno 200.000 vojakov lovili med dolgim pohodom.

Nacionalisti so menili, da so bili uspešni, ker so komunisti bežali iz bitke in so se bili prisiljeni premakniti na drugo stran Kitajske. Na Kitajskem so pobili vsaj polovico vojakov Rdeče armade.

Razlog za različna mnenja je v tem, da so bili njihovi cilji zelo različni: komunisti so želeli le preživeti napad nacionalistične vojske. Cilj nacionalistov pa je bil uničiti Rdečo armado v mestu Jian Xi, zaradi česar bi bili komunisti šibkejši kot prej. Komunisti so potrebovali štiri leta, da so obnovili svojo vojsko in zmagali v državljanski vojni.