Dolgi pohod
Dolgi pohod je umik Mao Zedonga in komunistov v letih 1934-35. Komunisti so se umaknili v svoje oporišče, stran od Čankajška in nacionalistov. Tu so se lahko združili in se ponovno začeli boriti, da bi premagali nacionaliste. V 370 dneh so prehodili 6.000 kilometrov, od 100.000 ljudi pa jih je preživelo le 8.000. Ker pa so skupaj preživeli tako težko preizkušnjo, so bili preživeli zelo predani in ustvarili bolj povezano skupino. Mao Zedong je v tem času postal voditelj.
Dolgi pohod je bil dolg več kot 12400 km v enem letu. Približno 300.000 ljudi se je odpravilo na pot, manj kot 10 % pa jo je končalo. Preplezali so nekatere gore, visoke več kot 4000 metrov,
Ozadje
Pred dolgim pohodom sta na Kitajskem obstajali dve strani: nacionalisti in komunisti. Obe strani sta želeli vladati državi. To je povzročilo kitajsko državljansko vojno. Kitajski nacionalisti so s 500 000 vojaki odstranili komuniste iz mesta Jiang Xi. Pred tem jim je štirikrat spodletelo. Zdaj so nacionalisti spremenili način napada na komuniste in uporabili obkolitev (obkrožitev sovražnikove vojske), da bi jim preprečili pobeg. Vodja komunistov Borgu se je poskušal s 500 000 vojaki boriti iz oči v oči. Toda težava je bila v tem, da so imeli komunisti iz Jianxija le 86.000 vojakov in več kot polovica jih je imela le široki meč in nobenega orožja. Ker jim ni uspelo potisniti nacionalistične vojske nazaj, so se poskušali spopasti z drugo komunistično vojsko v Shaanxi.
Kako je spremenil zgodovino Kitajske
Dolgi pohod je bil pomemben dogodek v kitajski zgodovini. Zaradi njega je kitajska komunistična vojska preživela in spremenila način boja proti kapitalizmu. Komunisti so izbrali tudi Mao Zedonga, da postane vodja komunistov in vseh rdečih armad na Kitajskem (kitajska komunistična vojska), Poslušati bi morali Mao Zedonga, da bi se borili. To je bila točka, zaradi katere so se komunisti odločili, da se bodo borili in živeli na podeželju ter se z gverilo borili proti nacionalistom.
Zaradi dolgega pohoda so tudi nacionalisti sledili komunistom in ubili nekatere lokalne voditelje vojskovodij, tako da so nadzorovali več delov Kitajske. Sledili so komunistom vse do Šaansija in pobili veliko vojakov rdeče armade, tako da so imeli komunisti po drugi svetovni vojni zelo malo vojakov. Štiri leta so potrebovali, da so pridobili več vojakov, da so lahko zmagali v državljanski vojni.
Različna mnenja o izidu pohoda
Komunisti so verjeli, da so zmagali, ker je veliko vojakov preživelo in se uspešno srečalo s komunistično stranko v Shaanxiju. Rekli so tudi, da je tako uspešno, da so pobegnili iz obkolitve 100.000 vojakov in približno 200.000 vojakov lovili med dolgim pohodom.
Nacionalisti so menili, da so bili uspešni, ker so komunisti bežali iz bitke in so se bili prisiljeni premakniti na drugo stran Kitajske. Na Kitajskem so pobili vsaj polovico vojakov Rdeče armade.
Razlog za različna mnenja je v tem, da so bili njihovi cilji zelo različni: komunisti so želeli le preživeti napad nacionalistične vojske. Cilj nacionalistov pa je bil uničiti Rdečo armado v mestu Jian Xi, zaradi česar bi bili komunisti šibkejši kot prej. Komunisti so potrebovali štiri leta, da so obnovili svojo vojsko in zmagali v državljanski vojni.
