Irrunytju (Wingellina) – aboriginska skupnost v Zahodni Avstraliji
Irrunytju (Wingellina) — majhna aboriginska skupnost Ngaanyatjarra v Zahodni Avstraliji, obkrožena z impozantnimi granitnimi griči Wingellina blizu Surveyor Generals Corner.
Irrunytju (tudi Wingellina) je majhna aboriginska skupnost v Zahodni Avstraliji. Nahaja se v regiji Goldfields-Esperance, približno 12 kilometrov jugozahodno od Surveyor Generals Corner (kjer se stikajo meje Zahodne Avstralije, Južne Avstralije in Severnega teritorija). V skupnosti živi približno 150 ljudi, od katerih je večina Ngaanyatjarra. Skupnost je oddaljena in izolirana, kar vpliva na način življenja, dostop do storitev in logistiko oskrbe.
Lokacija in narava
Mesto je obdano s hribovjem Wingellina, ki je sestavljeno iz velikih granitnih gričev z rastišči mulge in malleeja. To je aridno do polsuho območje z značilno puščavsko vegetacijo ter sezonskimi spremembami v razpoložljivosti vode. Okolica vsebuje številne geografske in kulturne točke, ki so pomembne za lokalne prebivalce in za ohranjanje biotske raznovrstnosti puščavskega okolja.
Prebivalstvo in jezik
Prebivalci so pretežno pripadniki naroda Ngaanyatjarra, ki ohranjajo lastne jezikovne in kulturne običaje. Poleg jezikov avtohtonih skupin se v vsakdanji rabi uporablja tudi angleščina. Tradicionalno znanje o tleh, rastlinstvu in živalstvu ter zgodbe o izvoru pokrajine so močno prisotne v vsakdanjem življenju skupnosti.
Zgodovina in kulturni pomen
Območje ima dolgo zgodovino poseljenosti avtohtonih ljudstev in številne svetljive točke (sacred sites), ki so del tradicionalnega znanja in obredov. Ime skupnosti irrunytju izhaja iz imena svetega kraja, ki se nahaja v hribih na jugu. Takšni kraji so ključni za identiteto in kulturno tradicijo ter so pogosto povezani z mitologijo ustvarjanja in potmi pesmi (songlines).
Uprava, infrastruktura in storitve
Kot mnoge oddaljene aboriginske skupnosti se tudi Irrunytju upravlja lokalno, pogosto preko skupnostnega sveta ali upravnega telesa, ki skrbi za osnovne storitve in sprejema odločitve v imenu prebivalcev. Infrastruktura je omejena: naselja običajno vključujejo stanovanjske enote, skupnostne prostore, omejene zdravstvene in izobraževalne storitve ter dostop do osnovnih dobrin. Zaradi izoliranosti so dobave pogosto urejene z rednimi pošiljkami preko cest ali drugih logističnih poti.
Gospodarstvo in vsakdanje življenje
Gospodarstvo temelji na kombinaciji tradicionalnih praks in sodobnih virov preživetja. To vključuje nabiralništvo, lov, vzdrževanje lokalnih virov, manjše plačano delo ter v nekaterih primerih dejavnosti, povezane z umetnostjo in obrtjo, ki prinašajo dodatne prihodke. Življenje v skupnosti je tesno povezano s kulturnimi obveznostmi, skrbjo za družino in ohranjanjem jezika ter običajev.
Kulturna dediščina in umetnost
Kulturna praksa je osrednjega pomena: obredi, pripovedništvo in umetnost so načini ohranjanja znanja in identitete. Mnogi prebivalci sodelujejo v ustvarjalnih dejavnostih, kot so tradicionalne in sodobne umetniške tehnike, ki pogosto odražajo zemljevide pesmi in zgodbe o pokrajinah.
Dostop in logistika
Irrunytju leži v oddaljeni puščavski regiji, zato je dostop pogosto omejen na neasfaltirane ceste in občasne dobave iz oddaljenih mestnih centrov. Vremenski pogoji in stanje cest lahko vplivajo na promet in dostavo osnovnih dobrin. To izolacijo prebivalci kompenzirajo z močno lokalno medsebojno podporo in načini upravljanja virov.
Pravni status in upravljanje zemljišč
Območja, kjer prebivajo avtohtone skupnosti, pogosto spadajo pod različne oblike pravic do zemlje in urejanju znotraj okvirjev avtohtonih zahtevkov, sporazumov ali upravljavskih dogovorov. Sveti kraji in tradicionalne povezave s tlemi so pomemben dejavnik pri katerekoli rabi zemljišč, varovanju in upravljanju naravnih virov.
Skupaj Irrunytju (Wingellina) predstavlja primer oddaljene avtohtone skupnosti, kjer so vsakdanje življenje, upravljanje in prihodnost močno prepleteni s kulturno tradicijo, naravnimi pogoji in izzivi dostopa do virov in storitev. Ime skupnosti irrunytju izhaja iz imena svetega kraja, ki se nahaja v hribih na jugu.
Zgodovina
Območje je bilo ob ustanovitvi rezervata leta 1922 del rezervata za avstralske aborigine v osrednji Avstraliji. Leta 1955 pa so meje rezervata premaknili, da bi omogočili rudarjenje in iskanje, predvsem niklja. Na območju današnjega Irrunytju so bili postavljeni rudarski tabori. V okolici teh taborov so se naselile domorodne družine. Nekatere so se zaposlile pri rudarjih in dobile plačilo v obliki obrokov hrane, druge pa so bile tam preprosto zato, da bi pred tujci zaščitile duhovno pomembne kraje. Nekatera podjetja so poskrbela, da so njihovi rudarji spoštovali te kraje, druga pa ne, zato je bilo v tem obdobju poškodovanih več svetih krajev. Območje je leta 1972 ponovno postalo del rezervata.
Ko so rudarji odšli, so domorodne družine ostale in zgradile stalno naselbino, pri čemer so uporabile vse, kar je ostalo od rudarskih taborov (zavetišča, vrtine itd.). Skupnost je od zvezne vlade dobila tudi denar za pomoč pri vzpostavitvi stalne naselbine. Skupnost je bila registrirana leta 1976. Leta 1981 je postala članica sveta občine Ngaanyatjarra.
Irrunytju od leta 1972 ostaja na aboriginskem ozemlju. Gospodarske dejavnosti na tem območju ureja sporazum o uporabi zemlje avtohtonih prebivalcev Ngaanyatjarra, ki je bil sklenjen leta 2006. Skupnost ohranja številne tradicionalne dejavnosti, kot sta lov in nabiranje grmičevja. Skupnost ima od leta 2001 svoj umetniški center Irrunytju Arts.
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahaja Irrunytju?
O: Irrunytju se nahaja v Zahodni Avstraliji, v regiji Goldfields-Esperance.
V: Je Irrunytju velika ali majhna skupnost?
O: Irrunytju je majhna skupnost, v kateri živi približno 150 ljudi.
V: Kakšna je prevladujoča etnična pripadnost skupnosti?
O: V Irrunytju prevladuje etnična pripadnost Ngaanyatjarra.
V: Kaj je kotiček generalnega inšpektorja?
O: Generalni vogal je točka, kjer se stikajo meje Zahodne Avstralije, Južne Avstralije in Severnega teritorija.
V: Kaj obdaja mesto Irrunytju?
O: Mesto Irrunytju obkrožajo hribi Wingellina, veliki granitni hribi z rastjem mulge in malleeja.
V: Kakšen je pomen imena Irrunytju?
O: Ime Irrunytju izhaja iz imena svetega kraja, ki se nahaja v hribih na jugu.
V: Ali v skupnosti Irrunytju živi veliko ljudi?
O: Ne, v skupnosti živi približno 150 ljudi.
Iskati