Zakarpatska oblast (Transkarpatska regija) — regija zahodne Ukrajine, Užhorod

Zakarpatska regija ima skupno površino 12.800 km² in se nahaja v Karpatskem gorovju na zahodu Ukrajine. Je edina ukrajinska regija, ki meji na štiri države: Poljsko, Slovaško, Madžarsko in Romunijo. Na zahodu meji na Prešovsko in Košiško pokrajino na Slovaškem ter županiji Borsod-Abaúj-Zemplén in Szabolcs-Szatmár-Bereg na Madžarskem, na jugu na županiji Satu Mare in Maramureş v Romuniji, na vzhodu in severovzhodu na Ivano-Frankivsko pokrajino, na severu na Lvovsko pokrajino in Podkarpatsko vojvodino na Poljskem.

Zakarpatsko regijo večinoma sestavljajo gore in majhni hribi, porasli z listnatimi in iglastimi gozdovi ter alpskimi travniki. Gore pokrivajo približno 80 % površine regije in se razprostirajo od severovzhoda proti jugovzhodu. Prvobitni bukovi gozdovi Karpatov, katerih del je v Zakarpatski regiji, so bili leta 2007 priznani kot Unescova svetovna dediščina.

Največje reke, ki tečejo skozi regijo, so Tisa, Boržava in Tereblija. Podnebje v regiji je zmerno in celinsko s približno 700-1000 milimetri padavin na leto. Povprečna temperatura poleti je +21 °C, pozimi pa -4 °C. Hoverla, ki je del gorovja Črnogorje, je s skupno višino 2 061 metrov najvišja točka v regiji. Najnižja točka, 101 m nadmorske višine, je v vasi Ruski Hejevci v Užhorodskem okraju.

Štiri zgodovinsko-kulturne znamenitosti v regiji so bile leta 2007 nominirane za nagrado Sedem čudes Ukrajine: Palanok, muzej na reki Čorni, pravoslavna cerkev v Mikhailivu in grad Nevytsky.

Zakarpatje je bilo del Kraljevine Madžarske, pozneje Avstro-Ogrske, dokler ta ni propadla ob koncu prve svetovne vojne.Ta regija je bila leta 1918 kratek čas del kratkotrajne Zahodnoukrajinske narodne republike, konec istega leta pa jo je zasedla Romunija. Poleti 1919 jo je Madžarska ponovno zavzela. Nazadnje se je kot Podkarpatska Rusija pridružila novoustanovljeni Češkoslovaški, v kateri je bila ena od štirih glavnih regij, druge so bile Češka, Moravska in Slovaška.

Med nemško okupacijo Češkoslovaške med drugo svetovno vojno je bil južni del regije leta 1938 s prvo dunajsko nagrado dodeljen Madžarski. Preostali del je bil ustanovljen kot avtonomna regija kratkotrajne Druge češkoslovaške republike. Po okupaciji Češke in Moravske 15. marca 1939 in slovaški razglasitvi neodvisne države je Rusinja razglasila neodvisnost (Republika Karpatsko-ukrajinska), vendar jo je takoj zasedla in pozneje priključila Madžarska.

Med nemško okupacijo Madžarske leta 1944 so skoraj vse judovsko prebivalstvo deportirali, holokavst pa je preživelo le malo ljudi. Ko je sovjetska vojska leta 1944 prestopila meje Češkoslovaške izpred leta 1938, sovjetske oblasti niso dovolile češkoslovaškim vladnim uradnikom, da bi ponovno prevzeli nadzor nad regijo, zato je junija 1945 predsednik Edvard Beneš uradno podpisal pogodbo, s katero je to območje prepustil Sovjetski zvezi. Nato je bilo vključeno v Ukrajinsko SSR. Po razpadu Sovjetske zveze je postala del neodvisne Ukrajine kot Zakarpatska oblast.

Pokrajina ima v zgodovini edinstveno opombo, saj je edina regija v nekdanji Sovjetski zvezi, ki je imela ameriškega guvernerja: njen prvi guverner je bil Gregory Zatkovich, ameriški državljan, ki je pred tem emigriral iz regije in zastopal rusinsko skupnost v ZDA.Zatkovicha je leta 1920 za guvernerja imenoval prvi češkoslovaški predsednik Tomáš Masaryk in je funkcijo opravljal približno eno leto, dokler ni odstopil zaradi razhajanj glede avtonomije regije.

Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je v Ukrajini potekal referendum o neodvisnosti, na katerem so se prebivalci Zakarpatja izrekli o predlogu Sveta Zakarpatske regije za samostojnost. Približno 78 % prebivalcev regije je glasovalo za avtonomijo, vendar ta ni bila odobrena. Bili so tudi predlogi za odcepitev od Ukrajine in ponovno priključitev Češkoslovaški, vendar so po razpadu Češkoslovaške na Češko republiko in Slovaško 1. januarja 1993 te zamisli postale večinoma brezpredmetne.

25. oktobra 2008 so delegati kongresa Karpatskih Rusinov razglasili ustanovitev Republike Karpatske Rusije. Tožilstvo Zakarpatske regije je vložilo tožbo proti duhovniku ruske pravoslavne cerkve Dmytroju Sidorju in Jevhenu Županu, poslancu zakarpatskega regionalnega sveta stranke Naša Ukrajina in predsedniku Ljudskega sveta Rusinov, zaradi vdora v ozemeljsko celovitost in nedotakljivost Ukrajine.

Lokalno upravo Zakarpatske regije nadzoruje Zakarpatski območni svet (rada). Predsednik sveta je Mihajlo Kičkovski, izvoljen od stranke Ljudska zveza "Naša Ukrajina". Kičkovski je na tem položaju od izvolitve aprila 2006.

Zakarpatsko oblastno rado sestavlja skupaj 90 poslancev. Na podlagi rezultatov regionalnih volitev 26. marca 2006 je razdelitev mandatov v svetu naslednja: 30 mandatov za Ljudsko zvezo "Naša Ukrajina", 25 mandatov za Blok Julije Timošenko, 7 mandatov za Ljudski blok Lytvyna, 5 mandatov za Stranko Madžarov Ukrajine "KMKS", 4 mandate za Demokratično stranko Madžarov Ukrajine in 4 mandate za Socialistično stranko Ukrajine.

Oblastnega guvernerja (trenutno je to Oleh Havashi) imenuje ukrajinski predsednik.

Zakarpatska regija je upravno razdeljena na 13 rajonov (okrožij) in 5 mest (občin), ki so neposredno podrejeni oblasti: V regiji se nahaja več upravnih središč: Berehove, Čop, Hust, Mukačevo in upravno središče regije Užhorod. Skupaj je 7 mest, 19 krajev in več kot 579 vasi.

Zakarpatsko regijo lahko razdelimo tudi na štiri neuradne geografsko-zgodovinske regije (okrožja): Ung, Bereg, Ugocsa in Severni Maramureš.

Naslednji podatki vključujejo število posameznih vrst upravnih enot Zakarpatske regije:

• Upravno središče - 1 (Užhorod);
• Raions - 13;
• City raions - 0;
• Poravnave - 609, vključno z:
• Vasi - 579;
• Mesta/občine - 30, vključno z:
• Naselja mestnega tipa - 19;
• Mesta - 11, med njimi:
• Mesta v podrejenem območju - 5;
• Mesta podrejenosti rajona - 6;
• Selsovets - 307.

Raions

V regiji je 13 okrožij:

Mesta

Največja mesta v pokrajini so (s podatki o številu prebivalcev v letu 2007):

Po podatkih ukrajinskega popisa prebivalstva iz leta 2001 ima Zakarpatska regija 1.254.614 prebivalcev. Trenutno število prebivalcev se ocenjuje na 1,2 milijona (od leta 2004).

Čeprav so etnični Ukrajinci tu v večini (80,5 %), so v Zakarpatju razmeroma številne tudi druge etnične skupine. Največ je Madžarov (12,1 %), Romunov (2,6 %), Rusov (2,5 %), Romov (1,1 %), Slovakov (0,5 %) in Nemcev (0,3 %). Ukrajinska vlada Rusinov, ki živijo v tej državi, ne priznava kot ločeno narodnost, temveč kot etnično skupino Ukrajincev. Po zadnjem popisu prebivalstva se je za Rusine opredelilo približno 10.100 ljudi (0,8 %).

Njihove jezike in kulturo spoštujemo z zagotavljanjem izobraževanja, klubov itd. v njihovih jezikih. Tisti, ki priznavajo ukrajinščino kot materni jezik, predstavljajo 81,0 % prebivalstva, madžarščino 12,7 %, ruščino 2,9 %, romunščino 2,6 % in ruščino 0,5 % Prebivalci sedmih vasi Mukačevskega rajona imajo možnost učenja madžarščine v šoli ali na domu.

V Zakarpatju živi približno 14.000 etničnih Romov (znanih tudi kot Cigani), kar je največja romska populacija v Ukrajini. Prva madžarska šola v Ukrajini je v mestu Berehovo, II. Rákoczi Ferenc College.

Gospodarstvo Zakarpatske regije je odvisno predvsem od čezmejne trgovine, vinogradništva in gozdarstva. V regiji se nahaja tudi posebna gospodarska cona.

Glavna panoga v regiji je lesnopredelovalna industrija. Druge panoge so živilska industrija, lahka industrija in strojništvo. Segment živil v strukturi proizvodnje izdelkov za nacionalno porabo znaša 45 %. Skupno število velikih industrijskih organizacij je 319, medtem ko je malih industrijskih organizacij 733.

Najpogostejši pridelki v regiji so žita, krompir in druge vrtnine. Leta 1999 je bila skupna količina pridelanega žita 175 800 ton, sončničnih semen 1 300 ton, krompirja pa 378 200 ton. V regiji so pridelali tudi 76.100 ton mesa, 363.400 ton mleka in 241.900.000 jajc. Leta 1999 je bilo v regiji registriranih 1.400 kmetijskih gospodarstev.