Ročna sekira: zgodovina, vrste in arheološki pomen v paleolitiku
Ročna sekira: poglobljena zgodovina, vrste in arheološki pomen v paleolitiku — od acheulskih izdelkov, Homo erectus in neandertalcev do Moviusove črte. Odkrijte milijone let staro tehnologijo.
Ročna sekira je kamnito orodje iz mlajše (zgodnje) in srednje paleolitske kamene dobe. Gre za dvolistno (bifacialno) orodje, praviloma z obdelanima obema ploskvama, ki so ga držali neposredno v roki in ne na ročaju, kot pri sodobnih sekirah. Pogosto so ga med uporabo držali golo ali ovito v kos usnja ali rastlinskih snovi, da so zmanjšali drsenje in udarce.
Zgodovina in časovna razširjenost
Ročna sekira je značilna za acheulske in mousterske kulture in je eno najdolgotrajneje uporabljenih orodij v človeški preteklosti. Njena uporaba sega vsaj nekaj sto tisoč let nazaj — najstarejše acheulske oblike segajo približno do 1,7–1,8 milijona let, čeprav so nekateri podatki in definicije datacije predmet razprav. Izdelovale so jih tudi zgodnejše vrste človeka, kot sta Homo erectus in Homo neanderthalensis (neandertalski človek); za te vrste je bila ročna sekira eno ključnih večnamenskih orodij.
Pred pojavom ročnih sekir je v Afriki obstajala starejša oldowanska tradicija primitivnih kamnitih orodij (približno pred 2,6 do 1,7 milijona let). Danes vemo, da so prva kamnita orodja verjetno izdelali tudi avstralopiteki; najdbe iz Velike razpoklinske doline kažejo prisotnost kamnitih artefaktov izpred okoli 3,3 milijona let.
Izdelava in vrste
Ročne sekire so izdelovali z nadzorovanim odbijanjem (flaking) — postopkom odstranjevanja sekancev z obeh strani kamnitega surovca, da se doseže želen obliko in ostrina roba. Uporabljali so različne materiale, predvsem kremene (flint), kremence, kvarcit in druge trše kamnine. Tehnike so vključevale trdo- in mehko-udarno obdelavo ter kasneje tudi bolj zapletene metode oblikovanja.
Oblike ročnih sekir so zelo raznolike. Nekatere pogoste tipologije vključujejo:
- ovate (ovalne) oblike;
- cordate (srčaste) oblike;
- pointed (šilaste) variante;
- cleaver (sekani) oblike, kjer je hrbtni del širši in raven;
- diskoidne in druge regionalne različice, ki se med seboj razlikujejo po velikosti, proporcijah in načinu obdelave.
Velikost se giblje od manjših instrumentov, primernih za natančno delo, do velikih kosov, ki so jih lahko uporabljali za močnejše udarce ali rezanje. Čeprav so se pogosto držale v roki, obstajajo dokazi, da so nekatere kasnejše oblike tudi pritrjevali na preproste ročaje (haftanje), čeprav to ni bilo splošno razširjeno v zgodnjem paleolitiku.
Pomen v paleolitiku in arheološki pomen
Ročna sekira ni pomembna le kot uporabno orodje, temveč tudi kot arheološki in kognitivni indikator. Njena prisotnost pri najdbah:
- naznačuje stopnjo tehnološkega znanja in sposobnost načrtovanja (izbira surovca, nadzorovan odvzem sekancev);
- poudarja sposobnosti prostorske predstave in simetrije, kar povezuje z razvojem kompleksnejših kognitivnih veščin;
- omogoča rekonstrukcijo proizvodnih verig (chaîne opératoire) in socialne prenose znanja med skupinami;
- služita kot kulturni in kronološki marker za razlikovanje tehnoloških tradicij (npr. acheulska vs. mousterska industrija).
Geografska razširjenost in črta Movius
Pogosto se omenja t. i. črta Movius, ki deli Stari svet na dve območji: zahodno od te črte so razširjene kulture z ročnimi sekirami (npr. acheulske industrije), medtem ko so vzhodno od nje prevladovale druge tehnike — lopatice, cepini in preprostejši jedrni industriya brez značilnih bifacialnih sekir. Razlage za to delitev vključujejo različno izbiro surovin, adaptacije lokalnim ekosistemom, kulturne preference ali celo ločene tehnološke tradicije z dolgo zgodovino.
Vendar črta ni absolutna: arheološke najdbe kažejo, da so na vzhodu občasno prisotni artefakti, ki spominjajo na ročne sekire ali imajo podobne funkcije. Nekaj primerov iz vzhodne Azije kaže, da so bile tehnološke izmenjave in prilagoditve bolj kompleksne, kot je bila prvotno zamišljena črta.
Primer: najdbe iz Baise (Kitajska)
Novi arheološki dokazi iz mesta Baise v Guangxi na Kitajskem kažejo, da so v vzhodni Aziji občasno našli oblike, ki so bile interpretirane kot ročne sekire. V omenjeni raziskavi so avtorji ugotovili, da so artefakti v veliki meri predstavljali različne sekalnike in kosmiče, vendar so skupek najdb povezali s široko industrijo kamnitih orodij na južnem Kitajskem. To pomembno prispeva k razumevanju tehnološke raznolikosti v regiji in poudarja, da rigidne delitve (kot jih predlaga črta Movius) ne zajamejo vseh lokalnih posebnosti.
Zaključek
Ročna sekira je večnamensko, dolgotrajno in kulturno pomembno orodje paleolitika. Njena prisotnost v arheoloških kontekstih pomaga rekonstruirati tehnološki razvoj, socialne vezi in kognitivne sposobnosti prazgodovinskih ljudi. Zaradi raznolikosti oblik in regionalnih variacij je ročna sekira tudi ključna pri razumevanju širših kulturnih tradicij v zgodnjem in srednjem paleolitiku.
Ta orodja so bila morda izdelana iz kremena .Acheulske ročne sekire iz Kenta. Prikazani so (v smeri urinega kazalca od zgoraj) kordatna, fičronasta in jajčasta. Spodnji dve sekiri sta v manjšem merilu.
Ročna sekira iz Um-Quatfa
Proizvodnja
Starejše ročne sekire so bile izdelane z neposrednim udarjanjem s kamnitim kladivom in se razlikujejo po debelini in vijugastem robu. Poznejše mousterske ročne sekire so bile izdelane z mehkim kladivom iz rogovja ali lesa in so veliko tanjše, bolj simetrične in imajo ravno obrobo.
Izkušen kremenar potrebuje manj kot 15 minut, da izdela kakovostno ročno sekiro. Enostavno ročno sekiro lahko izdelate iz kamenčka s plaže v manj kot 3 minutah.
Surovine
Ročna sekira je večinoma izdelana iz kremena, uporabljali pa so tudi riolite, fonolite, kvarcite in druge precej grobe kamnine. Odvisno od tega, katere kamnine so bile na voljo v bližini. Obsidian se je uporabljal redko, saj ga ni bilo mogoče najti na veliko. Iz njega se izdela bleščeče rezilo, vendar se lažje razbije kot kremen.
Oblike
Razlikovali smo več osnovnih oblik, kot so kordatna, ovalna ali trikotna, vendar se o njihovem pomenu ne strinjamo.
Visokokakovostno orodje, najdeno v kamnolomu Boxgrove, izdelano pred približno 500.000 leti, pripisujejo bodisi Homo heidelbergensis bodisi zgodnjemu H. neanderthalensis.
Funkcija
Ročna sekira je bila nedvomno večnamensko orodje. Raziskave njihovih rezalnih robov so pokazale, da so jih v številnih primerih uporabljali za razkosavanje mesa. To bi vključevalo izločanje kostnega mozga (kar bi pojasnilo koničast konec) in splošno prebijanje kosti, mišic in kit. To potrjujejo tudi poskusi v kamnolomu Boxgrove. Z gotovostjo vemo, da so bili neandertalci vsaj lovci na velike sesalce, kot so mamuti, in to lahko velja tudi za druge kulture z ročnimi sekirami. Potreba po tako težkem orodju je torej zlahka razumljiva. Ročna sekira zahteva precejšnjo moč, neandertalci pa so bili v zgornjem delu telesa močnejši od nas.
Raziskave v Boxgrovu v devetdesetih letih 20. stoletja, v katerih je mesar poskušal razkosati truplo z ročno sekiro, so pokazale, da je bila ročna sekira odlična za dostop do kostnega mozga, ki vsebuje veliko beljakovin in vitaminov, zato je bil zelo cenjen kot vir hrane.
Sorodne strani
- Kamnito orodje
- Paleolitik
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ročna sekira?
O: Ročna sekira je kamnito orodje iz spodnje (zgodnje) in srednje paleolitske kamene dobe. Bila je dvolistna, podobna na obeh straneh, in se je držala v roki brez ročaja kot sodobne sekire.
V: Kdo je izdeloval ročne sekire?
O: Ročne sekire so izdelovale zgodnejše vrste ljudi, kot sta Homo erectus in Homo neanderthalensis (neandertalski človek).
V: Kako dolgo ljudje uporabljajo ročne sekire?
O: Ročne sekire se uporabljajo že vsaj 1,5 milijona let.
V: Kaj se je začelo uporabljati pred ročnimi sekirami?
O: Pred ročnimi sekirami je bila še starejša staroselska kultura primitivnih kamnitih orodij, ki je nastala pred 2,6 do 1,7 milijona let v Afriki. Zdaj je znano, da so prva kamnita orodja verjetno izdelali avstralopiteki pred približno 3,3 milijona let v afriški dolini Velikega Rifta.
V: Ali obstajajo primeri uporabe ročne sekire zunaj Afrike?
O: Da, novi arheološki dokazi iz Baise v Guangxi na Kitajskem kažejo, da so v vzhodni Aziji občasno našli ročne sekire; vendar so bili ti artefakti večinoma sekalniki in kosmiči, ne pa dejanske ročne sekire.
V: Kaj deli Stari svet na dva dela glede uporabe orodja?
O: Črta Movius deli Stari svet na dva dela glede uporabe orodja; na zahodu so območja, kjer so ljudje uporabljali predvsem ročne sekire, na vzhodu pa so območja, kjer so ljudje uporabljali sekače ali orodja v obliki kosmičev in lusk.
V: Zakaj raziskovalci menijo, da sta obstajali vsaj dve različni kulturni tradiciji glede uporabe orodja?
O: Raziskovalci menijo, da sta morali obstajati vsaj dve različni kulturni tradiciji, ker so nekatere kulture raje uporabljale eno vrsto orodja kot drugo, odvisno od njihovega položaja v Starem svetu; tiste, ki so bile na zahodu, so raje uporabljale predvsem ročne sekire, medtem ko so tiste, ki so bile na vzhodu, raje uporabljale sekalce ali orodja s kosmiči.
Iskati