Ihnologija – definicija, fosilne sledi in vedenje organizmov

Ihnologija je preučevanje fosilnih sledi nekoč živih bitij. Gre za del paleontologije, ki ne raziskuje telesnih ostankov (kosti, lupin), temveč odtise in strukture, ki so nastale zaradi dejavnosti organizmov.

Nore (rovi), sledi (odtisi stopal ali drsne poti), poti in vrtine so primeri sledi, ki jih ustvarijo organizmi. Znanstveniki preučujejo sledi, ki jih puščajo rastline in živali, da bi ugotovili njihovo vedenje in okolje, v katerem so živele. Ihnolog je znanstvenik, ki se ukvarja z ihnologijo.

Vrstno ime fosila se imenuje ihnospecies. Zapisano je v ležečem tisku z malo začetnico. Da gre za ichnospecies, je razvidno iz kratice "isp".

Kaj so sledni fosili in kaj razkrivajo

• Sledni fosili so zapisi dejavnosti: odtisi stopal, plazilne in hranitvene poti, rovi, vrtine v trdnih podlagah, sledi praskanja ali grizljanja, koproliti (fosilizirani iztrebki), gnezda in odlagališča jajc ter koreninske strukture.
• Razkrivajo vedenje (gibanje, prehranjevanje, počitek, brskanje, gnezdenje), velikost in številčnost populacij, smeri migracij ter sožitne odnose.
• So ključni za rekonstrukcijo paleookolja: energijo valovanja, trdoto in vlažnost podlage, oskrbo s kisikom, slanost in globino vode.
• Pomagajo v stratigrafiji in sedanju geologije (npr. pri interpretaciji zbiralnikov v naftno-geološki praksi), saj se določene združbe sledi pojavljajo v značilnih okoljih in tvorijo t. i. ihnofacije.

Nastanek in ohranitev sledi

Sled nastane, ko organizem mehansko deformira ali kemično spremeni podlago. Ohranitev je najverjetnejša, kadar sled hitro prekrije nov sediment ali se zgodaj diagenetsko utrdi. V kamninah najdemo konkavne odtise (negativni relief), konveksne odlitke (pozitivni relief) ter notranje in zunanje odlitke rovov in vrtin.

Pogoste vrste sledi

• Stopinje in serije stopinj (trackways), ki lahko kažejo hitrost, dolžino koraka, način hoje ali teka.
• Nore (rovi) in brloge, ki pričajo o načinu bivanja in strategijah zakopavanja.
• Vrtine in izvrtine v trdnih substratih (npr. v lupinah ali kamnini), ki odražajo vrtalne ali sidrne navade organizmov.
• Plazilne in hranitvene poti ter sledi na površini in v sedimentu (pasenje, brskanje, ruvanje).
• Koproliti (fosilizirani iztrebki), ki razkrivajo prehrano in prebavo.
• Koreninski sledovi in rizoliti, ki pričajo o prisotnosti in rasti rastline.

Kako ihnologi sklepajo iz sledi

• Merijo geometrijo (dolžina koraka, širina poti, premer rova), analizirajo smeri, križanja in gostoto sledi ter teksturo sedimenta.
• Uporabljajo fotogrametrijo, 3D-skeniranje in geokemijske analize, primerjajo pa tudi z opazovanji sodobnih sledi (neoihnologija), da bolje razumejo procese nastanka.
• Zavedajo se omejitev: isti tip sledi lahko ustvarijo različni organizmi, zato sledi običajno ne omogočajo natančne določitve biološke vrste ustvarjalca.

Poimenovanje (ihnotaksonomija)

Imena slednih fosilov so neodvisna od imen "telesnih" fosilov. Poleg ihnospecies (ihnovrste) poznamo tudi ihnogen (ichnogenus); skupaj tvorita ihnotakson. Tipičen zapis vključuje velik začetnično črko pri ihnogenu in malo začetnico pri ihnovrsti, oba dela pa sta ležeče zapisana (npr. Chirotherium barthii). Kadar vrsta ni določena, se navede ihnogen in kratica za nedoločeno ihnovrsto, npr. Chirotherium isp. (kratica ni ležeče zapisana).

Pomen in primeri

• Stopinje dinozavrov in sesalcev razkrivajo hitrost, vedenje v skupinah in skrb za mladiče.
• Plazilne sledi trilobitov in vzorci brskanja kažejo aktivnosti na morskem dnu in razmere hranjenja.
• Gosti, navpični rovi v peščenjakih so značilni za plitvomorska, visokenergijska okolja, medtem ko prepletene, prehajajoče hranitvene poti v glinavcih nakazujejo mirnejše, globlje razmere.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je ihnologija?

V: Kateri so primeri sledi, ki so jih pustili organizmi?

V: Zakaj znanstveniki preučujejo sledi, ki so jih pustile rastline in živali?

V: Kaj je ihnolog?

V: Kaj je ihnospecies?

V: Kako je prikazana ihnospecies?

V: Kako se zapiše ihnodruga?

Išči po črki