Jadralne (leteče) veverice: opis, razširjenost, prehrana in vedenje
Leteče veverice so pleme 44 vrst iz družine veveric Sciuridae. Kljub imenu nobena ne leti z motorjem: vse so jadralne veverice, kar pomeni, da se premikajo s pomočjo planiranja oziroma drsenja po zraku, ne pa aktivnega letenja.
Opis in prilagoditve za drsenje
So majhni do srednje veliki glodavci, ki z drevesa na drevo drsijo s pomočjo ohlapne kože, ki povezuje sprednje in zadnje noge. Ta kožna membrana (patagij) deluje kot jadro in povečuje površino telesa med skokom, kar omogoča nadzorovano drsenje. Drsijo lahko do 46 m (150 čevljev), pri čemer se krmilijo z repom in pristanejo na drevesnih deblih, ki se jih oprimejo z vsemi štirimi nogami. Rep je pogosto dolg in puhast ter služi kot krmilo in stabilizator med drsenjem.
Razširjenost in habitat
Leteče veverice naseljujejo gozdne habitate Severne Amerike, Evrope in Azije, pri čemer jih najdemo tako v zmernih kot v nekaterih tropskih gozdovih. Večina vrst živi v drevesnih krošnjah in je močno vezana na gozdno kontinuiteto; za svoje počivališča in gnezda uporabljajo naravne drevesne votline, opuščena gnezda ptic, pa tudi gosto listje ali umetne gnezdeče škatle.
Prehrana
Leteče veverice so večinoma rastlinojede. Prehranjujejo se predvsem z rastlinami, kot so semena, oreščki, listi, javorjev sok, čebulice, cvetovi in korenine. Nekatere vrste občasno dopolnijo dieto z živalsko hrano: redkeje jedo žuželke, jajca, črve, majhne ptice in druge majhne živali. V času obilja si pogosto skladiščijo hrano za manj ugodne mesece.
Vedenje, družbenost in razmnoževanje
Leteče veverice so večinoma nočne (najbolj aktivne ponoči) in pogosto družabne; pri nekaterih vrstah se odrasli osebki zdržujejo v manjših skupinah in v izmeničnih gnezdih, kjer se skupaj gretje v gnezdih (komunalno gnezdenje) zmanjša izgubo toplote. Komunikacija poteka z različnimi glasovi, klikom ali krčenjem ter z vonjalnim označevanjem ozemlja.
Obdobje razmnoževanja in število legel na leto se razlikujeta glede na vrsto in geografsko lego; pri mnogih vrstah se rodi eno do dve legli na leto. Nosečnost traja približno nekaj tednov (odvisno od vrste), v leglu pa je običajno 2–6 mladičev. Mlade veverice so sprva slepe in nepremične, odstavijo se v nekaj tednih, do polne samostojnosti pa rastejo še nekaj mesecev.
Življenjska doba
V naravi leteče veverice pogosto živijo okoli pet let, v ujetništvu pa lahko preživijo tudi do približno 13 let, odvisno od vrste in pogojev oskrbe.
Neprijatelji in nevarnosti
Leteče veverice lovijo različni plenilci, med njimi podlasice, lisice, jastrebi in kojoti. Poleg naravnih plenilcev so za populacije velike grožnje tudi izguba habitata, sečnja dreves, koščena narava in fragmentacija gozdov, ki zmanjšujejo možnosti za varno selitev in izmenjavo genov med populacijami.
Varstvo in odnosi z ljudmi
Številne vrste so občutljive na izgubo in razdrobljenost gozdov, zato so v nekaterih državah predmet varstvenih ukrepov. V Evropi so nekatere populacije zaščitene zaradi zmanjševanja habitata; zaščita vključuje ohranjanje drevesnih gostiteljev, postavitev gnezdilnic ter vzpostavljanje gozdnih koridorjev. V nekaterih državah so leteče veverice tudi priljubljene kot eksotični hišni ljubljenčki, vendar to zahteva posebno nego in je pogosto regulirano z zakonom.
Povzetek
- Leteče veverice so jadralne veverice, prilagojene za drsenje med drevesi s pomočjo patagija.
- Živijo v gozdovih Severne Amerike, Evrope in Azije ter so večinoma nočne.
- Prehranjujejo se predvsem z rastlinsko hrano, občasno pa tudi z žuželkami in drugimi manjšimi živalmi.
- Glavne grožnje so izguba habitata in plenilci; varstveni ukrepi so za nekatere vrste ključni za njihovo preživetje.
Leteča veverica jadra
Evolucija
Pred 21. stoletjem se je o evolucijski zgodovini leteče veverice pogosto razpravljalo. To razpravo sta razjasnili dve nedavni molekularni študiji. Ti študiji sta pokazali, da so živeče leteče veverice nastale pred 18-20 milijoni let, da so monofiletične in da so v sestrskem odnosu z drevesnimi vevericami.
Obstajajo razlogi, ki lahko pojasnijo, zakaj se je pri sesalcih razvilo drsenje:
- varčno gibanje: premikanje med drevesi s čim manjšo porabo energije.
- iskanje hrane: ekonomično iskanje.
- izogibanje plenilcem.
- zmanjšanje sil pri pristanku v primerjavi z enostavnim skakanjem.
Vprašanja in odgovori
V: Koliko vrst je v plemenu letečih veveric?
O: V plemenu letečih veveric je 44 vrst.
V: Ali leteče veverice uporabljajo motorni let?
O: Ne, leteče veverice ne uporabljajo motornega letenja. Z drevesa na drevo drsijo s pomočjo ohlapne kože, ki povezuje sprednje in zadnje noge.
V: Kako daleč lahko jadrajo leteče veverice?
O: Leteče veverice lahko jadrajo do 46 m (150 čevljev).
V: Kako se leteče veverice med drsenjem usmerjajo?
O: Leteče veverice med drsenjem krmijo z repom.
V: Kakšna je življenjska doba letečih veveric v naravi in v ujetništvu?
O: Življenjska doba letečih veveric v naravi je približno pet let, v ujetništvu pa približno 13 let.
V: Kaj običajno jedo leteče veverice?
O: Leteče veverice običajno jedo rastline, kot so semena, oreščki, listi, javorjev sok, čebulice, lubje, cvetovi in korenine. Jedo tudi žuželke, jajca, črve, majhne ptice in druge majhne živali, vendar redkeje.
V: Kdo lovi leteče veverice?
O: Leteče veverice lovijo podlasice, lisice, jastrebi in kojoti.
