Slinavka in parkljevka: definicija, vzroki, simptomi in preventiva
Slinavka in parkljevka je ena od akutnih nalezljivih bolezni živali, zelo hitro se širi med občutljivimi vrstami. Bolezen povzroča virus slinavke in parkljevke (Foot-and-Mouth Disease Virus, FMDV) iz družine Picornaviridae, rod Aphthovirus. Virus lahko okuži domače živali, kot so govedo, prašiči, ovce, koze in jeleni, pa tudi nekatere divje živali. Slinavka in parkljevka za ljudi običajno ni pomembna zdravstvena grožnja — človeške okužbe so redke — vendar pa ljudje lahko virus prenašajo na oblačilih, obuvali in opremi ter tako nehote širijo bolezen. Slinavka in parkljevka izbruhne po vsem svetu; prvi opisi segajo več stoletij nazaj. Prvi znani opis je zapisal Hieronymi Fracastorii (1546), ki je navedel primer iz leta 1514 v severni Italiji, ko je bila prizadeta predvsem govedovina.
Vzroki in prenašanje
Vzrok bolezni je RNA-virus FMDV. Virus ima več serotipov (na primer O, A, C, SAT1–3, Asia1); imunost je serotipno specifična, zato cepiva in naravna odpornost ne nudijo univerzalne zaščite pred vsemi serotipi. Slinavka se prenaša na več načinov:
- direkten stik med okuženimi in zdravimi živalmi,
- grahovi aerosolnega prenosa na kratke in daljše razdalje (odvisno od gostote in pogojev),
- fomiti: oblačila, čevlji, vozila in oprema,
- kontaminirana krma, mleko, mesni izdelki in izločki,
- ljudje, ki so bili v stiku z okuženimi živalmi ali okuženimi materiali.
Simptomi
Klasični znaki bolezni se razlikujejo po vrsti živali in resnosti okužbe, običajno so prisotni naslednji znaki:
- vročina (nenaden dvig temperature),
- boleče mehurčke (vezikule) in razjede v ustih, na ustnicah, jeziku in sluznicah — živali izločajo veliko sline,
- vezikule na copatih, med prsti in na prizadetih tetivah, kar povzroči hromost in zavračanje hoje,
- pri dojilkah lahko nastanejo lezije na vimenu in bradavicah, kar zmanjša prinašanje mleka,
- izguba apetita, upad proizvodnje mleka, splošna šibkost.
Inkubacijska doba je običajno 2–14 dni. Nekateri posamezniki in vrste (npr. manjše sesalke) lahko imajo blage ali subklinične okužbe, medtem ko so pri drugih klinični znaki izraziti.
Diagnoza
Za potrditev je potrebna laboratorijska diagnostika. Uporabljajo se metode, kot so:
- PCR za odkrivanje virusne RNA,
- izolacija virusa na celičnih kulturah,
- serološke metode (ELISA) za odkrivanje protiteles ali identifikacijo serotipov.
Ker simptomi lahko spominjajo na druge bolezni (npr. vesicular stomatitis), je hitro obveščanje veterinarskih služb in vzorčenje nujno.
Nadzor in zdravljenje
Specifičnega zdravljenja, ki bi virus odstranilo iz živali, ni; zdravljenje je podpiralno in vključuje nego prizadetih živali ter preprečevanje sekundarnih okužb. Strategija obvladovanja izbruha je odvisna od politike države:
- v državah, ki so sicer proste bolezni, se pogosto izvaja »stamping-out« (evakuacija/uspavanje in odstranjevanje okuženih in izpostavljenih živali), stroge omejitve gibanja ter razkuževanje,
- v državah, kjer je bolezen endemična, se uporablja cepljenje kot del nadzora — treba je uskladiti cepivo s prisotnimi serotipi,
- izvajajo se karantene, sledenje stikom, čiščenje in razkuževanje ter kontrola trgovine s proizvodi živalskega izvora.
Preprečevanje in biosekuriteta
Pomembni ukrepi za preprečevanje širjenja slinavke vključujejo:
- stroga biosekuriteta na kmetijah: kontrola vhodov, dezinfekcija obutve in opreme, omejitev dostopa nepooblaščenih oseb,
- izogibanje prevozu živali in izdelkov iz območij z znanimi izbruhi,
- redno spremljanje in zgodnje poročanje sumov veterinarju ali pristojnim službam — v večini držav je slinavka obvezno prijavljiva bolezen,
- izobraževanje rejcev in veterinarjev o prepoznavanju znakov bolezni in postopkih ob izbruhu,
- cepljenje tam, kjer ga priporočajo veterinarske oblasti; pri cepljenju je pomembno, da cepivo ustreza lokalnim serotipom,
- upoštevanje priporočil glede uničevanja kontaminirane krme, odpadkov in zaščitne opreme.
Za ljudi, ki delajo z živalmi, velja previdnost: spreminjanje in pranje oblačil po obisku živali, razkuževanje obuval in opreme ter izogibanje neposrednemu stiku z obolenimi živalmi so ključni ukrepi, ki zmanjšajo tveganje prenosa virusa na druge lokacije.
Gospodarski pomen
Slinavka ima velik ekonomski vpliv: izbruhi vodijo do velikega upada proizvodnje (mleka, reprodukcije), množičnega odstranjevanja živali, izgube izvoznih trgov in stroškov sanacije. Zaradi tega so zgodnje detekcija, hitro ukrepanje in stroga kontrola ključni za omejitev škode.
Zgodovina in razširjenost
Bolezen je znana že več stoletij; zgodnji opisi, kot ga je zapisal Hieronymi Fracastorii, kažejo na dolgo zgodovino izbruhov. Danes se slinavka pojavlja v različnih delih sveta, pri čemer so nekatera območja prosta bolezni z visokimi epidemiološkimi zahtevami in druga endemična. Mednarodni nadzor in sodelovanje so pomembni za preprečevanje širjenja.
Če sumite na slinavko pri svojih živalih, ne poskušajte sami premikati ali zdraviti veliko število živali — takoj obvestite veterinarja ali pristojne veterinarske službe ter upoštevajte njihove napotke glede vzorčenja, karantene in nadaljnjih ukrepov.
Kje se pojavlja slinavka in parkljevka
Čeprav je bolezen razširjena po vsem svetu, Severna Amerika, Srednja Amerika, Avstralija, Nova Zelandija, Japonska, Čile in številne evropske države veljajo za proste slinavke in parkljevke. V Afriki, Južni Ameriki, Aziji in nekaterih delih Evrope so odkrili različne vrste virusa slinavke in parkljevke.
Simptomi
Najbolj očitni znaki slinavke in parkljevke so pretirano slinjenje (puščanje tekočine iz ust), pomanjkanje apetita in ohromelost (zaradi poškodbe ene ali obeh nog ne more pravilno hoditi). Pri prizadetih živalih se lahko nenadoma zviša temperatura, pojavijo se rane v ustih ali na drugih mestih.
Znaki slinavke in parkljevke pri govedu
- Slobbering in cmokanje ustnic
- Shivering
- Nežna in boleča stopala
- Zmanjšana mlečnost
- Razjede in mehurji na stopalih
- zvišana temperatura
Znaki slinavke in parkljevke pri prašičih
- Nenadna ohromelost
- Najraje leži
- Bolečina na zgornjem robu kopita, kjer se stikata koža in rog, ter na petah
Vzroki
Sluznico slinavke in parkljevke povzroča virus. Znaki bolezni se lahko pojavijo po inkubacijski dobi (čas od trenutka izpostavljenosti povzročitelju okužbe do pojava znakov in simptomov bolezni), ki traja od enega do osmih dni, vendar se pogosto razvijejo v treh dneh. Odpornost na eno vrsto ne ščiti živali pred drugimi vrstami.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je slinavka in parkljevka?
O: Slinavka in parkljevka je zelo nalezljiva bolezen, ki prizadene domače živali, kot so govedo, prašiči, ovce, koze in jeleni.
V: Kaj povzroča slinavko in parkljevko?
O: Bolezen povzroča virus slinavke in parkljevke.
V: Ali se lahko s slinavko in parkljevko okuži človek?
O: Na splošno velja, da slinavka in parkljevka ni zelo nalezljiva za ljudi. Vendar lahko ljudje širijo slinavko in parkljevko s prenašanjem virusa na svojih oblačilih in telesu.
V: Katere živali so dovzetne za slinavko in parkljevko?
O: Za slinavko in parkljevko so dovzetne domače živali, kot so govedo, prašiči, ovce, koze in jeleni.
V: Zakaj slinavka in parkljevka izbruhne po vsem svetu?
O: Slinavka in parkljevka izbruhne po vsem svetu, ker je zelo nalezljiva za številne živali.
V: Kdo je prvi opisal slinavko in parkljevko?
O: Hieronymi Fracastorii (1546) je prvi opisal slinavko in parkljevko. Bolezen je opisal kot zelo nenavadno in prizadeto samo govedo, ko se je leta 1514 pojavila v severni Italiji.
V: Kako bi ustavili širjenje slinavke in parkljevke?
O: Širjenje slinavke in parkljevke lahko najbolje zaustavimo tako, da okužene živali damo v karanteno in jih izoliramo ter ustrezno odstranimo okužena trupla. Prav tako je pomembno izvajati dobre ukrepe biološke varnosti, kot so omejevanje obiskovalcev, razkuževanje opreme in oblačil ter ločevanje živali.
