Kjotski protokol: sporazum o podnebju, cilji in zgodovina
Kjotski protokol: zgodovina, cilji in vpliv na podnebje — kako sporazum zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov, ključne države, datumi ratifikacij in spori okoli izvajanja.
Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki so ga sprejeli kot dopolnilo Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC). Cilj protokola je omejiti in zmanjšati emisije toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe in globalno segrevanje. Protokol določa, da morajo države, ki so sprejele Kjotski protokol, zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, ki onesnažujejo ozračje.
Protokol je bil sprejet na konferenci pogodbenic v Kjotu na Japonskem 11. decembra 1997. Polno ime dokumenta je Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja. V veljavo je stopil 16. februarja 2005, potem ko je bil ratificiran s strani dovolj velikega števila držav (doseženih je bilo potrebnih pragov ratifikacij in deleža izpustov za začetek veljavnosti); odločilno je bila med drugim tudi ratifikacija Rusije.
Komu in kako zadeva
Kjotski protokol je poenotil zaveze predvsem za industrijsko razvite države (tzv. države iz Priloge I k UNFCCC). Te države so morale doseči določene obvezne cilje zmanjšanja emisij v določenih obdobjih (prvo obdobje obveznosti je bilo 2008–2012). Razlikovanje med razvitimi in razvijajočimi se državami (Annex I vs. ne-Annex I) je bilo eno od ključnih načel, kar je povzročilo tudi politične razprave: velike hitro rastoče razvijajoče se ekonomije, kot so Kitajska in Indija, niso imele zavezujočih ciljev v prvem obdobju, kar je bila ena od pomembnih vsebinskih točk razhajanj.
Mehanizmi in instrumenti
Protokol je uvedel tudi tri glavne tržne in projektne mehanizme, ki omogočajo fleksibilnost pri izpolnjevanju ciljev:
- Mednarodno trgovanje z emisijami (emissions trading) – izmenjava dovoljenj za emisije med državami z zavezanimi cilji.
- Sistem skupnih projektov (Joint Implementation, JI) – sodelovanje med razvijanimi državami pri projektih zmanjševanja emisij.
- Mehanizem za čisti razvoj (Clean Development Mechanism, CDM) – investicije razvitejših držav v projekte zmanjševanja emisij v državah v razvoju v zameno za kreditne enote.
Udeležba, politične razprave in kritike
Veliko držav je Kjotski protokol podpisalo in ratificiralo, vendar so bile razlike v udeležbi in podpori pomembne. Nekatere velike ekonomije so se odločile, da ga ne bodo ratificirale; primer je Združene države Amerike, ki so sicer protokol podpisale, vendar ga niso ratificirale. Tudi v drugih državah so politične razprave vključevale skrbi glede konkurenčnosti, izgube delovnih mest in vpliva na gospodarstvo. V več primerih so bili argumenti, da so izjeme ali odsotnost zavez za hitro rastoče razvijajoče se države (na primer Kitajska in Indija) nepravični do držav, ki so morale prevzeti strožje obveznosti.
Nekatere države so protokol podpisale, a ga še niso ratificirale. Primer iz besedila: Hrvaška in Kazahstan sta pogodbo podpisala, vendar sta jo v času podpisov še morali uradno ratificirati, da bi določbe postale prava zaveza. Podrobnosti ratifikacij se razlikujejo od države do države; na politični ravni so bile odločitve o ratifikaciji pogosto povezane z notranjo politiko in gospodarskimi interesi.
Rezultati in nasledstvo
Kljub kritikam je Kjotski protokol imel tudi pomembne učinke: bil je prvi mednarodni instrument z zavezujočimi cilji za zmanjševanje emisij in je spodbudil razvoj trga s pravicami do izpustov ter številne projekte CDM, ki so prispevali k zmanjšanju emisij ter prenosu tehnologij. Hkrati pa mnoge pomembne države niso prevzele zavezujočih ciljev ali so imele omejene obveznosti, zato ni dosegel globalnega učinka, kakršnega si je del svetovne javnosti želel.
Protokol je pozneje dopolnjen z Doha amendment, ki je določal drugo obdobje zavez (2013–2020), vendar ni vse zavezujoče obveznosti v enaki meri razširil na vse države. Leta 2015 je bil sklenjen Pariški sporazum, ki je spremenil pristop z univerzalnimi, nacionalno določenimi prispevki (NDC) in vključevanjem tako razvitih kot razvijajočih se držav v skupno ureditev za omejevanje rasti temperature.
Kratek povzetek
- Kjotski protokol je bil prvi mednarodni dogovor z zavezujočimi cilji zmanjševanja toplogrednih plinov.
- Osrednji cilj je bil zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov s strani držav z obveznostmi.
- Uvedel je tržne in projektne mehanizme (emissions trading, JI, CDM).
- Načrt je sprožil pomembne razprave o pravičnosti, gospodarskih vplivih in razdelitvi obveznosti med razvitimi in razvijajočimi se državami.
- Pariški sporazum iz leta 2015 je prevzel večji del globalne pozornosti kot trenutni okvir za skupne podnebne ukrepe.
Za bolj poglobljeno razumevanje je koristno preučiti tudi vlogo UNFCCC, razdelitev držav na priloge (Annex I in ne-Annex I) ter posamezne mehanizme (CDM, JI, emissions trading), saj pojasnjujejo, kako so bile obveznosti strukturirane in zakaj so bile politične razprave intenzivne.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Kjotski protokol?
O: Kjotski protokol je načrt, ki so ga oblikovali Združeni narodi za Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah in s katerim poskušajo zmanjšati učinke podnebnih sprememb, kot je globalno segrevanje.
V: Kaj Kjotski protokol zahteva od držav?
O: Načrt pravi, da morajo države, ki sprejmejo (upoštevajo) Kjotski protokol, poskušati zmanjšati količino ogljikovega dioksida (in drugih "toplogrednih plinov", ki onesnažujejo ozračje), ki ga izpuščajo v zrak.
V: Kdo je pripravil Kjotski protokol?
O: Kjotski protokol so oblikovali Združeni narodi.
V: Zakaj je bil oblikovan?
O: Ustanovljen je bil za zmanjšanje učinkov podnebnih sprememb, kot je globalno segrevanje.
V: Katere vrste plinov so vključene v ta protokol?
O: Protokol vključuje ogljikov dioksid in druge toplogredne pline, ki onesnažujejo ozračje.
V: Kako države upoštevajo ta protokol?
O: Da bi države upoštevale ta protokol, morajo poskušati zmanjšati količino ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, ki jih izpuščajo v zrak.
V: Ali obstaja kakšen mehanizem za izvajanje tega protokola?
O: Ne, za upoštevanje tega protokola ni izvršilnih mehanizmov; protokol temelji na prostovoljni zavezi vsake države, da bo zmanjšala svoje emisije toplogrednih plinov.
Iskati