Organska kemija
Organska kemija je študija kemijskih spojin, ki vsebujejo ogljik. Ogljik lahko tvori kemijske vezi z različnimi kemijskimi elementi in drugimi ogljikovimi atomi. To omogoča skoraj neomejeno število kombinacij, ki jih imenujemo organske spojine. Predmet o ogljikovih spojinah se imenuje organska kemija, ker so vsi znani organizmi ali živa bitja sestavljena iz vode in ogljikovih spojin. Organska kemija v veliki meri vključuje sintezo ali nastanek organskih proizvodov s kemijsko reakcijo z uporabo različnih reaktantov in reagentov, snovi, ki se porabijo med reakcijo. Več različnih področij kemije razširja koncepte in načela organske kemije, vključno z biokemijo, mikrobiologijo in medicino.
Zgodovina
Izraz organski izvira od Jonsa Jacoba Berzeliusa, švedskega znanstvenika iz 19. stoletja, ki je z njim označil snovi, prisotne v živih bitjih. V Berzeliusovem času je bila priljubljena teorija vitalnih sil. Ta teorija je trdila, da je za nastanek organskih spojin, ki jih najdemo le v živih bitjih, potrebna življenjska sila. Teorija vitalne sile je začela izgubljati podporo po poskusu, ki ga je leta 1828 izvedel Friedrich Wöhler. Njegovo delo je pokazalo, da se sečnina, organska spojina, lahko ustvari iz amonijevega cianata, anorganske spojine.
Ogljikovodiki
Preučevanje ogljikovodikov je zelo pomemben del organske kemije. Ogljikovodiki so molekule, ki v obliki verig vsebujejo samo elementa ogljik in vodik. Ogljikovodike lahko razvrstimo v dve kategoriji glede na prisotnost benzenovega obroča, ki je krožna vrsta ogljikovodika. Alifatski ogljikovodiki ne vsebujejo benzenovega obroča, aromatski ogljikovodiki pa ga vsebujejo.
Reakcije
Do reakcij v organski kemiji pride, ker elektroni v kemijski vezi niso enakomerno porazdeljeni. Nekateri atomi ali molekule, kot so kisik, dušik in negativno nabiti anioni, so nukleofilni, ker imajo dodatne elektrone in želijo biti v bližini pozitivnih nabojev. Drugi, kot so H+ in drugi pozitivno nabiti kationi, so elektrofilni in želijo biti v bližini negativnih nabojev. Kadar ima organska molekula pozitiven naboj, jo imenujemo karbokation. Je tudi elektrofil. Ko se nukleofili in elektrofili pomešajo, lahko pride do reakcije.
Pogosti reakcijski mehanizmi
Reakcijski mehanizem je niz manjših reakcij, ki tvorijo celotno reakcijo. Dve osnovni vrsti mehanizmov sta substitucijska in eliminacijska reakcija. Pri preučevanju mehanizmov v organski kemiji sta zelo pomembna, saj ju uporabljajo številni bolj zapleteni mehanizmi.
Substitucijske reakcije (NS1 in NS2)
Nukleofilna substitucija se pojavi, ko se atom ali skupina atomov odtrga od organske molekule in se nadomesti z drugim. Če se odhajanje in dodajanje zgodita istočasno, se to imenuje reakcija NS2. Če se odhajajoča skupina odtrga od organske molekule in tvori karbokation, preden pride do substitucije, se to imenuje reakcija NS1.
Reakcije eliminacije (E1 in E2)
Do eliminacije pride, ko močna kislina iz organske molekule odtrga dve skupini in nastala naboja tvorita dvojno vez. Običajno je ena od skupin nukleofil, druga pa vodikov atom. Če se obe skupini odcepita hkrati, se to imenuje reakcija E2. Če se ena skupina odtrga prva in tvori karbokation, preden se odstrani druga skupina, se to imenuje reakcija E1.
Stereokemija
Stereokemija je študija molekul v prostoru. Preučuje razporeditev atomov v molekulah v prostoru glede drug na drugega in njihovo medsebojno delovanje. Molekule, ki imajo enako kemijsko sestavo, vendar so različno razporejene, imenujemo izomeri. Slavni kemik Louis Pasteur je bil prvi raziskovalec stereokemije.
Osrednji del preučevanja sterokemije je kiralnost. Preprosto povedano, kiralnost obravnava simetrijo v kemijskih molekulah. Če predmeta ni mogoče preslikati na njegovo zrcalno sliko, potem je to kiralni predmet. Če ga lahko, se imenuje ahiralni.
Spektroskopija
Spektroskopija je študija interakcij med svetlobno energijo in snovjo. Barve vidimo zaradi absorpcije energije v organskih in anorganskih spojinah. Ko rastlina izvaja fotosintezo, zadržuje energijo iz sonca in to je primer interakcije med energijo in organskimi spojinami.
Spektroskopija se uporablja za identifikacijo organskih molekul v neznanih spojinah. Obstaja veliko vrst spektroskopije, vendar sta za organsko kemijo najpomembnejši infrardeča spektroskopija in spektroskopija z jedrsko magnetno resonanco.
Druge spletne strani
- Portal o organski kemiji
- Pomoč pri organski kemiji!
- Organska kemija: Uvod v kemijsko kemijo
- MIT.edu, OpenCourseWare: Organska kemija I
- HaverFord.edu, Predavanja iz organske kemije, videoposnetki in besedila
- Journal of Organic Chemistry (obvezna naročnina) (Kazalo)
- Organska pisma (Pubs.ACS.org, Kazalo vsebine)
- Thime-Connect.com, Synlett
- Thieme-Connect.com, Synthesis
- Organic-Chemistry.org, portal o organski kemiji - najnovejši povzetki in (ime)reakcije
- Orgsyn.org, revija za sintezo organske kemije
- Ochem4free.info, Dom celotnega, spletnega, recenziranega besedila o organski kemiji
- CEM.MSU.edu, Virtualni učbenik organske kemije
- Viri za organsko kemijo po svetu - zbirka povezav
- Nenasičeni ogljikovodiki - alkeni ali olefini ,[Retrived link date=August 2019]
- Organic.RogerFrost.com, Roger Frost's Organic Chemistry - mehanizmi in animacije za poučevanje in učenje, običajno za starost od 15 do 19 let
- ChemHelper.com, Pomoč pri organski kemiji
- Organic-Chemistry-Tutor.com, Učitelj organske kemije
- ACDlabs.com, Kemijska brezplačna programska oprema
- Chemaxon.com, kemijska brezplačna programska oprema podjetja ChemAxon.
- AceOrganicChem.com,
- OrgChemInfo.8k.com, Zbirka virov za organsko kemijo
- Benzylene.com, Reakcije, mehanizmi in problemi organske kemije
- Beilstein-Journals.org, Beilstein Journal of Organic Chemistry (odprt dostop)
- Study-Organic-Chemistry.com, viri za uspeh pri organski kemiji
| · v · t · e Kemija |
| Analitična kemija - Biokemija - Bioanorganska kemija - Bioorganska kemija - Biofizikalna kemija - Kemijska biologija - Kemijska fizika - Kemijsko izobraževanje - Računalniška kemija - Elektrokemija - Kemija okolja - Zelena kemija - Anorganska kemija - Znanost o materialih - Farmacevtska kemija - Jedrska kemija - Organska kemija - Organometalna kemija - Farmacija - Fizikalna kemija - Fotokemija - Polimerna kemija - Kemija trdne snovi - Supermolekularna kemija - Teoretska kemija - Termokemija - Mokra kemija |
| Seznam biomolekul - Seznam anorganskih spojin - Seznam organskih spojin - Periodna tabela |
| Nadzor organa |
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je organska kemija?
O: Organska kemija je študija kemijskih spojin, ki vsebujejo ogljik.
V: Kakšen je pomen ogljika v organski kemiji?
O: Ogljik je sposoben tvoriti kemijske vezi z najrazličnejšimi kemijskimi elementi in drugimi ogljikovimi atomi, kar omogoča skoraj neomejeno število kombinacij, imenovanih organske spojine.
V: Zakaj se ogljikove spojine imenujejo organska kemija?
O: Predmet ogljikovih spojin se imenuje organska kemija, ker so vsi znani organizmi ali živa bitja sestavljena iz vode in ogljikovih spojin.
V: Kaj večinoma vključuje organska kemija?
O: Organska kemija v glavnem vključuje sintezo ali nastanek organskih proizvodov s kemijsko reakcijo z uporabo različnih reaktantov in reagentov, snovi, ki se uporabljajo med reakcijo.
V: Katera področja kemije razširjajo koncepte in načela organske kemije?
O: Več različnih področij kemije, vključno z biokemijo, mikrobiologijo in medicino, razširja koncepte in načela organske kemije.
V: Kaj pomeni izraz "organski produkti" v organski kemiji?
O: V organski kemiji se "organski proizvodi" nanašajo na spojine, ki vsebujejo ogljik kot osnovno sestavino in so sintetizirane s kemijskimi reakcijami.
V: Zakaj je študij organske kemije pomemben?
O: Študij organske kemije je pomemben, ker se praktično uporablja na različnih področjih, vključno z medicino, kmetijstvom in znanostjo o materialih, ter nam pomaga razumeti kompleksno kemijo življenja.
