Toxoplasma gondii: protozojski parazit, povzročitelj toksoplazmoze

Toxoplasma gondii je protozojski parazit, ki lahko okuži skoraj vse toplokrvne živali,, tudi ljudi. Okužba je zelo razširjena: krvni testi kažejo, da je bilo ali je s T. gondii okuženih tudi do tretjine svetovnega prebivalstva, pri čemer se stopnje okuženosti močno razlikujejo med državami in regijami.

Pri sicer zdravih odraslih ljudi okužba pogosto poteka brez simptomov ali z blago gripi podobno boleznijo v prvih nekaj tednih. T. gondii pa lahko pri dojenčkih, pri osebah z oslabljeno imunostjo (npr. bolniki z HIV/aidsom in pri transplantacijah) ter v nekaterih primerih tudi pri okužbah očesnega tkiva povzroči resno ali celo smrtno nevarno stanje, imenovano toksoplazmoza. ^p77

Kako pride do okužbe

Okužba pri ljudeh in drugih toplokrvnih živalih se lahko pojavi:

1. z uživanjem surovega ali premalo kuhanega mesa, ki vsebuje tkivne ciste T. gondii.
2. s pitjem vode ali uživanjem hrane, ki je okužena z oocistami. v iztrebkih okužene živali.
3. zaradi transfuzije krvi ali presaditve organov.
4. ali s prenosom z matere na plod prek placente.

Podrobneje:

• Okužba z mesom: v tkivih okuženih živali (npr. svinjina, govedina, jagnjetina, divjačina) se tvorijo ciste, ki po zaužitju lahko sprostijo aktivne oblike parazita in povzročijo infekcijo.
• Oociste iz okolja: iztrebki okuženih mačk lahko vsebujejo oociste, ki v okolju sporulirajo in postanejo nalezljive. Oociste so odporne in lahko v tleh ali vodi preživijo dolgo časa, zato lahko okužbo povzročijo tudi onesnažena zelenjava, voda ali pesek.
• Transfuzije in transplantacije: redkejši način prenosa, vendar možen pri darovanem krvi ali organih od okuženega darovalca.
• Prenos z materjo na plod: pri primoinfekciji nosečnice lahko parazit preide prek placente in povzroči kongenitalno toksoplazmozo, ki lahko povzroči resne okvare pri plodu.

Življenjski cikel in gostitelji

Parazit se lahko spolno razmnožuje le v črevesju mačk. Zato so mačke končni gostitelji T. gondii, vsi drugi gostitelji pa so opredeljeni kot "vmesni gostitelji". Mačke lahko izločajo oociste v iztrebke, ki v okolju sporulirajo in postanejo nalezljive za ljudi in druge živali. Vmesni gostitelji nosijo tkivne ciste, ki lahko trajajo leta in ob oslabitvi imunskega sistema reaktivirajo bolezen.

Klinične oblike in simptomi

• Zdravi odrasli: večinoma brez simptomov ali blagi (vnetje žlez, povišana temperatura, utrujenost, bolečine v mišicah).
• Imunokompromitirani: lahko pride do diseminirane infekcije, vključno z vnetji možganov (encefalitis), pljuč, srca in drugih organov. Simptomi so lahko huda glavobol, napadi, zmedenost, vročina, težko dihanje.
• Očna toksoplazmoza: lahko povzroči vnetje mrežnice in trajno izgubo vida.
• Kongenitalna toksoplazmoza: okužba ploda lahko privede do spontanega splava, mrtvorojenosti ali hudih prirojenih okvar (okvare vida, možganske lezije, motnje sluha, motnje rasti).

Diagnoza

Najpogosteje se uporablja serološko testiranje krvi za protitelesa (IgM, IgG). Prisotnost IgM lahko kaže na nedavno okužbo, medtem ko IgG nakazuje preteklo okužbo ali izpostavljenost. V nosečnosti se uporablja tudi test avidnosti IgG za oceno, ali je okužba verjetno stara ali nedavna. Pri sumu na aktivno bolezen (npr. encefalitis, očesna bolezen, kongenitalna okužba) se lahko uporabijo tudi PCR testiranje tekočin ali tkiv ter slikovne preiskave (CT, MRI) pri cerebralnih oblikah.

Zdravljenje

Zdravljenje je odvisno od oblike bolezni in imunske sposobnosti bolnika. Standardna kombinacija za resnejše oblike vključuje antiprotozoike, kot sta pyrimethamin in sulfadiazin, skupaj s folinsko kislino (da se zmanjša toksičnost). Kot alternativne možnosti se v nekaterih primerih uporabljajo klindamicin, atovakon ali spiramicin (predvsem pri nosečnicah v določenih fazah). Pri imunokompromitiranih se včasih zdravljenje traja dlje ali doživljenjsko, da se prepreči reaktivacija.

Preprečevanje

Pomembne ukrepe za zmanjšanje tveganja okužbe vključujejo:

• Pečenje ali cvrtje mesa do notranje temperature, ki uniči ciste; zamrzovanje mesa lahko prav tako zmanjša infektivnost.
• Temeljito pranje surove zelenjave in sadja ter pitje varne vode.
• Higiena pri rokovanju s surovim mesom (pranje rok, čiščenje površin, ločevanje surove hrane).
• Nega mačjega peska: nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom naj se izogibajo čiščenju peska ali naj uporabljajo rokavice in takoj perejo roke; pesek naj se menja vsakodnevno, ker oociste potrebujejo čas za sporulacijo.
• Onemogočanje lovljenja in prehranjevanja mačk z surovim mesom ali ostanki ter izogibanje stiku z divjimi mačkami, kadar je to mogoče.
• Uporaba rokavic pri vrtnarjenju, saj je zemlja lahko onesnažena z oocistami.
• Testiranje in previdnost pri darovanju krvi in organov v kontekstu znanih tveganj.

Posebna priporočila za nosečnice in imunokompromitirane

Nosečnice naj se posvetujejo z zdravnikom glede testiranja na T. gondii, saj zgodnja diagnoza in ustrezno zdravljenje lahko zmanjšata tveganje za prenos na plod ali hujše posledice. Imunokompromitirani bolniki morajo pri prvih simptomih takoj poiskati zdravniško pomoč, saj je tveganje za resno zapLETanje večje.

Čeprav je večina okužb pri zdravih ljudeh blaga ali asimptomatska, so zaradi potencialno hudih posledic za odrejene skupine prebivalstva preventiva, zgodnja diagnoza in pravilno zdravljenje ključnega pomena.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Toxoplasma gondii?

V: Kako pogosta je pri ljudeh?

V: Kateri so simptomi okužbe pri zdravih odraslih ljudeh?

V: Kdo je izpostavljen tveganju za resno bolezen zaradi okužbe?

V: Kako se lahko človek okuži s T. gondii?

V: Pri katerih živalih se parazit razmnožuje spolno?

Išči po črki