Rdečeoka drevesna žaba (Agalychnis callidryas) – opis, habitat in razmnoževanje
Rdečeoka drevesna žaba (Agalychnis callidryas): opis, habitat, vedenje in razmnoževanje — barvite rdeče oči, nočno življenje, parjenje na listih in dramatičen skok paglavcev v vodo.
Rdečeoka drevesna žaba (Agalychnis callidryas) je vrsta drevesnih žab.
Drevesne žabe z rdečimi očmi večino časa preživijo na velikih tropskih listih. Niso strupene, za svojo zaščito pa se zanašajo na kamuflažo. Čez dan ostanejo pri miru, si z zadnjimi nogami zakrijejo modre strani, svetle noge spravijo pod trebuh in zaprejo rdeče oči. Tako so videti skoraj popolnoma zeleni in so dobro skriti med listjem. Velike rdeče oči so obrambna prilagoditev, imenovana deimatično vedenje. Ko drevesna žaba z rdečimi očmi zazna plenilca, nenadoma odpre oči in se zazre vanj. Nenaden pojav rdečih oči lahko plenilca prestraši, kar žabi omogoči pobeg.
Aktivni so ponoči. Radi se prehranjujejo z majhnimi žuželkami.
Med parjenjem samica več ur nosi samca na hrbtu. Samica si izbere list nad ribnikom ali večjo lužo, na katerega odloži jajca. Ko se jajca sprostijo, samec na njih izloči svojo spermo.
Drevesne žabe odlagajo želeju podobna jajca. Matere ostanejo v njihovi bližini in jim pomagajo v boju proti lačnim živalim, ki jih želijo pojesti. V enem ali dveh tednih postanejo paglavci. Spustijo se z lista v jezero, ki je pod listom.
Če so plenilci dovolj blizu, da proizvajajo vibracije, zarodki to zaznajo. Po nekaj sekundah se živahno izležejo v paglavce in se razpršijo, da bi pobegnili.
Razširjenost in habitat
Agalychnis callidryas živi v tropskih območjih Srednje in deloma Severne ter Južne Amerike — predvsem od južnega Mehiška polotoka do severne Kolumbije in severne Venezuele. Naseljuje tropske vlažne gozdove, obrečne močvirne predele in območja z obilico listavcev ter stoječih vodnih žarišč, kjer samec in samica poiščeta primerne liste nad vodo za odlaganje jajc.
Videz in vedenje
Ta vrsta je znana po živahni zeleni barvi telesa, kontrastnih modrih stranicah in svetlih nogah, ki jih med počivanjem pospravi pod telo. Najbolj značilne so velike rdeče oči, ki služijo kot startle-mehanizem (deimatično vedenje). Odrasle žabe zrastejo običajno nekaj centimetrov v dolžino; samci so navadno nekoliko manjši od samic.
Gre za izrazito arborealno (drevesno) in nočno žival, ki čez dan počiva na velikih listih in ponoči lovi insekte. Njihov oprijem na gladkih listih omogočajo posebne prisrčne ploščice na Petih prstov.
Prehrana
Prehranjujejo se predvsem z drobnimi žuželkami in drugimi nevretenčarji, ki jih lovijo ponoči. V plenilni repertoar sodijo hrošči, molji, majhne vinske ose in druge nočne žuželke.
Razmnoževanje in razvoj
Parjenje poteka tako, da samica v amplekusu (samca na hrbtu) išče primeren list nad vodo. Na izbran list odloži več deset želeju podobnih jajc (običajno 20–80, odvisno od posameznice). Samec oplodi jajca takoj po odlaganju.
Matere pogosto ostanejo v bližini legla in ga branijo pred manjšimi plenilci ali ga občasno čistijo. Jajčni razvoj je odziven na zunanje dražljaje: zarodki v jajcih lahko zaznajo vibracije ali nevarnost in se predčasno izležejo. Ta odziv omogoči hiter padec v vodo in razpršitev paglavcev, kar poveča preživetje posameznikov ob neposredni grožnji.
Ko se jajca izležejo, nastanejo paglavci, ki se spustijo v stoječo vodo pod listom. Čas od izleganja do skupka paglavcev je običajno 1–2 tedna, nadaljnji razvoj v preobraženo žabico pa poteka v nekaj tednih do nekaj mesecih, odvisno od temperature, hrane in okoljskih razmer.
Predatorji in obrambne strategije
Pred plenilci sodijo ptice, kače in nekateri sesalci ali žuželke, ki lahko dosežejo jajca. Poleg kamuflaže in deimatičnega prikaza rdečih oči žabe uporabljajo tudi hitro skakanje in pobeg v listje ali vodo. Materinska prisotnost pri leglu in predčasno ličinkasto izleganje sta dodatni strategiji za zmanjšanje izgube potomcev.
Ogroženost in varstvo
Čeprav je ta vrsta v številnih delih območja razširjena in je pogosto opisana kot sorazmerno odporna, se lokalne populacije soočajo s ogroženji, kot so uničevanje habitata zaradi krčenja gozdov, onesnaževanje stoječih voda, bolezenske grožnje (npr. glivice, kot je chytrid) ter pritisk zbiralcev za trgovino z eksotičnimi živalmi. Po ocenah mednarodnih konzervacijskih organizacij je vrsta pogosto uvrščena kot Least Concern (najmanj skrbna), vendar je smiselna lokalna zaščita habitata in nadzor trgovine, da se ohrani dolgoročna stabilnost populacij.
Opomba za radovedne
Rdečeoke drevesne žabe so priljubljene pri opažanju zaradi svoje barvitosti in obnašanja. Če obiščete tropskično območno, jih lahko opazujete ponoči z mirnim opazovanjem ob stoječih vodah. Za ohranjanje divjih populacij se priporoča, da živali ne motite in ne pobirate iz narave brez dovoljenj.
Parjenje rdečeokih drevesnih žab
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno je znanstveno ime drevesne žabe z rdečimi očmi?
O: Znanstveno ime drevesne žabe z rdečimi očmi je Agalychnis callidryas.
V: Kako se drevesna žaba z rdečimi očmi zaščiti pred plenilci?
O: Rdečeoka drevesna žaba se podnevi pred plenilci ščiti s kamuflažo, ko zazna plenilca, pa uporabi obrambno prilagoditev, imenovano deimatično vedenje - nenadoma odpre oči in se zazre vanj, da bi ga prestrašila in mu dala čas za beg.
V: Kaj jedo drevesne žabe z rdečimi očmi?
O: Drevesne žabe z rdečimi očmi rade jedo majhne žuželke.
V: Kako poteka parjenje te vrste?
O: Med parjenjem samica več ur nosi samca na hrbtu. Samica nato izbere list nad ribnikom ali veliko lužo, na katerega odloži jajčeca, samec pa med sproščanjem jajčec nanje odloži svojo spermo.
V: Kakšne vrste jajc odlagajo?
O: Rdečeoke drevesne žabe odlagajo jajca, ki so podobna želeju.
V: Ali mati ostane z jajci, ko jih odloži?
O: Da, matere ostanejo v bližini svojih jajc in jim pomagajo v boju proti lačnim živalim, ki jih želijo pojesti.
V: Kako dolgo traja, da jajce postane paglavec?
O: Jajce potrebuje en ali dva tedna, da postane paglavec.
Iskati