Brivske školjke (Ensis, Solenidae) opis, vrste in razširjenost
Brivske školjke, znane tudi kot britvice ali "razor clams", so školjke v značilni podolgovati obliki, podobni staromodnim brivnicam za britje. S svojim podolgovatim lupinastim plaščem in prilagojenim telesom se zakopljejo v pesek ter običajno ostanejo delno skrite tik pod površjem – pri tem uporabljajo sifone za dovod in odtok vode ter mišičasto stopalo za premikanje in kopanje. Njihove školjke so tanke, a trpežne, kar jim omogoča hitro vdiranje in izkopavanje iz sedimenta.
Opis
Brivske školjke imajo podolgovato, ozko in nekoliko ukrivljeno lupino, ki je običajno gladka in različnih odtenkov rjave, bele ali sive. Dolžina telesa se razlikuje med vrstami, pogosto doseže od približno 8 do 20 cm. V morju se zadržujejo predvsem v pasu mulja in peska, od plitve plime do zmerno globokih voda. Imajo dve sifoni (en dovodni in en odvodni), s katerima filtrirajo plankton in organske delce iz vode. Za premikanje in hitro kopanje uporabljajo močno, mesnato stopalo, s katerim iztiskajo in vlečejo sediment.
Vrste in razširjenost
Ensis iz družine Pharidae se pojavlja na peščenih plažah v severni Evropi in vzhodni Kanadi, na primer na Otoku princa Edvarda. Med pogostejšimi vrstami so Ensis ensis, Ensis siliqua in Ensis arcuatus. Ensis arcuatus ima raje bolj grob pesek kot njegova sorodnika E. ensis in E. siliqua, kar vpliva na njegovo razporeditev po obalah. Velikost, oblika in razmere habitata so glavni znaki, po katerih ločimo posamezne vrste.
Obstaja še ena družina školjk brivcev, Solenidae. Nekateri menijo, da sta Solen in Ensis bližnja sorodnika, drugi pa, da sta si podobna zaradi konvergentnega razvoja. Zadeva se bo verjetno razjasnila z analizo zaporedja v prihodnosti — molekularne študije bodo pomagale določiti natančnejše filogenetske vezi in evolucijsko zgodovino teh skupin.
Ekologija in vedenje
Brivske školjke so filterni hranilci: ob pomoči sifonov vnašajo vodne delce, izločajo nepotrebne snovi in tako vplivajo na jasnost vode. Sposobne so hitro reagirati na grožnjo – ob gibi ali zvokih se zasutijo v pesek. So tudi pomemben člen obalnih ekosistemov, saj služijo kot hrana številnim pticam, ribam in rakuščem ter pripomorejo k premeščanju in zgoščevanju sedimenta.
Razmnoževanje
Večina vrst se razmnožuje z zunanjim oploditvijo: samci in samice sprostijo gamete v vodo, kjer poteka oploditev. Iz oplojenih jajčec se razvijejo planktonske ličinke (veliger), ki plavajo v vodni masi nekaj tednov, preden se spustijo na dno in se naselijo v primernem pesku ali mulju. Razmnoževanje je pogosto sezonsko in je povezano s temperaturo vode ter razpoložljivostjo hrane.
Pomen za človeka in varstvo
Brivske školjke so v mnogih obalnih kulturah cenjena živila. Na nekaterih območjih se množično pobirajo za lokalno porabo in komercialni trg. Pri nabiranju je treba upoštevati lokalne predpise in kvote, saj prekomerni ribolov lahko zmanjša populacije in spremeni obalne habitatne razmere. Poleg tega lahko školjke akumulirajo onesnaževala in biotoksine (algne toksine), zato je pomembno slediti obvestilom zdravstvenih služb.
Za ohranjanje populacij so pomembni nadzor ribolova, zaščita habitatov (npr. peščenih plaž) in spremljanje kakovosti vode. Zaradi svojega načina življenja so brivske školjke tudi koristne kot indikator stanja obalnega okolja.
Kako jih prepoznati na plaži
- Na plitvih področjih lahko opazite majhne luknjice ali sifone, ki štrlijo iz peska.
- Občasno se ob umivanju vode pojavijo odprtine ali zabrisani odtisi v pesku, kjer so školjke zakopane.
- Pri nabiranju bodite nežni in upoštevajte omejitve, da ne povzročite prevelikega izčrpavanja populacije.
Solen marginatus
Opis
Dolžina lupine brivca doseže 23 centimetrov (9,1 palca). Dorzalni rob je raven, medtem ko je ventralni rob ukrivljen. Zlahka jo zamenjamo z nekoliko krajšo, 15 centimetrov (5,9 in) in bolj ukrivljeno vrsto E. ensis (pri kateri sta sprednja in zadnja stran vzporedno ukrivljeni).
Brivske lupine imajo krhko lupino z odprtimi konci. Na zunanji strani je lupina gladka, belkaste barve, z navpičnimi in vodoravnimi rdečerjavimi ali vijoličasto rjavimi oznakami, ki jih ločuje diagonalna črta. Periostrakum je olivnozelene barve. Notranja površina je bela z vijoličastim odtenkom, noga pa je kremno bela z rjavimi črtami .
Kopanje v zemljo
Brivska školjka živi pod peskom in se z močnim stopalom izkoplje na varno globino. Kopanje poteka v šestih fazah, ki se ponavljajo. V ciklu kopanja sodelujejo mišičasto stopalo (ki zavzema velik del telesa) ter odpiranje in zapiranje zaklopke in enega konca.
Stopalo se hidravlično napihne in potisne v pesek, da se žival zasidra. Z izpuščanjem stopala se lupina potegne navzdol. Čelada britvice tudi brizga vodo v pesek in s svoje poti odstranjuje razrahljan pesek. Stopalo deluje pod pritiskom 2 kg/cm2 .
Prisotnost lupine pod peskom razkriva luknja v pesku v obliki ključa, ki jo naredijo sifoni med hranjenjem s planktonom v suspenziji.
Razmnoževanje
Spolni razvoj britvic je zelo sinhroni: jajčeca in spermiji se izločajo istočasno. Pozimi in spomladi potekajo zaporedne drstitve, ki jih prekinjajo obdobja, ko se izloča več jajčec in spermijev.
