Apollo 1, sprva označen kot AS-204, je bil prvi načrtovani polet s človeško posadko v okviru ameriškega programa Apollo, katerega končni cilj je bil pristanek na Luni s človeško posadko. Po prvotnem načrtu naj bi bila izstrelitev 21. februarja 1967, vendar polet ni bil izveden, saj je med predizstrelitvenim testom poveljniškega modula (CM) prišlo do tragičnega incidenta. Med testom v kabini 27. januarja 1967 na izstrelitvenem kompleksu 34 na letalski postaji Cape Kennedy je izbruhnil požar, v katerem so umrli vsi trije člani posadke — poveljniški pilot Virgil I. "Gus" Grissom, višji pilot Ed White in pilot Roger B. Chaffee — ter bil uničen poveljniški modul.
O posadki in nalogah
Posadka je izbrala za polet ime Apollo 1. Člani so bili izkušeni ameriški astronavti z vojaško in testno-leteško ozadje; bil je eden prvih misij, namenjenih preizkusu poveljniškega/službenega modula in pripravah na poznejše misije v nizki zemeljski orbiti ter kasneje proti Luni. Ime Apollo 1 je NASA v spomin umrlih uradno umaknila 24. aprila 1967.
Potek nesreče
Test, ki je potekal v zaprti kabini na tleh, je bil namenjen preverjanju sistemov in komunikacij pred izstrelitvijo. Kabina je bila napolnjena s čistim kisikom pri povišanem tlaku, v notranjosti pa so bila številna materiali in oprema, ki so se izkazali za vnetljive v takšnem okolju. Požar se je razplamtel zelo hitro; astronavti so zaradi kombinacije hitrega širjenja ognja, gostega dima in težav pri odpiranju vrat kabine niso mogli pravočasno zapustiti plovila. Hatch, ki se je odpirala navznoter in ga je bilo težko odpreti pri notranjem povišanem tlaku, je preprečil hiter izhod.
Vzroki in ugotovitve preiskave
Uradna preiskava je ugotovila več sočasnih dejavnikov, ki so povzročili tragedijo:
- Uporaba čistega kisika v kabini pri povišanem tlaku, kar je močno povečalo nevarnost vnetljivosti materialov.
- Prisotnost številnih vnetljivih materialov in neustrezno zaščitene električne napeljave ali morebitna kratka vezja, ki so lahko sprožila vžig.
- Oblikovanje in mehanizem havta (vstopno izstopna vrata), ki so se odpirala navznoter, kar je onemogočilo hiter in enostaven izhod v sili.
- Nezadostna standardizacija materialov, pomanjkljiva kontrola kakovosti in neustrezne varnostne postopke pri testih v atmosferi čistega kisika.
Na podlagi ugotovitev so preiskovalne komisije in NASA izvedle obsečen pregled projektnih rešitev, postopkov in nadzora kakovosti.
Posledice in spremembe
Posledice požara so bile temeljite in trajne.
- Nemudoma so bili uvedeni obsežni načrti sprememb konstrukcije poveljniškega modula: zamenjava vnetljivih materialov z negorljivimi ali manj vnetljivimi, izboljšave električne izolacije in preureditve kabine.
- Spremenili so atmosfero v kabini med zemeljskimi testi: zamenjava čistega kisika z mešanico kisika in dušika ali znižanje tlaka, kar je zmanjšalo nevarnost hitrega vžiga.
- Preoblikovan in urnoizdajnjen (quick-release) hatch je bil nadomeščen z zunaj odpirajočim se vratnim sistemom, kar je omogočilo hitrejše reševanje posadke v sili.
- Izboljšani so bili postopki preverjanja kakovosti, testiranja komponent in nadzor dobaviteljev, kar je vplivalo na celoten program Apollo in na kasnejše ameriške vesoljske programe.
- Program Apollo je bil zaradi preiskav in prenov zamaknjen za več mesecev; prvi človeški polet po nesreči je bil Apollo 7 konec leta 1968, sam program pa je kljub zamudi nadaljeval pot proti cilju pristanka na Luni v letu 1969.
Spomin in pomen
Smrt posadke Apollo 1 je imela velik vpliv na NASA, ameriško javnost in vesoljsko industrijo. Tragedija je poudarila pomen varnosti, kakovosti in skrbnega inženiringa v vesoljskih poletih. Astronavti Grissom, White in Chaffee so postali simboli žrtvovanja pri osvajanju vesolja; njihove smrti so spodbudile temeljite sistemske spremembe, ki so povečale varnost kasnejših misij. Na kraju dogodka in drugod so postavljeni spomeniki in spominske plošče, s katerimi se ohranja njihov spomin.
Čeprav je požar predstavljal največji izziv v zgodnjih fazah programa Apollo, so izvedene spremembe in izboljšave močno prispevale k uspehu poznejših misij ter k varnejšim postopkom v človeških vesoljskih poletih.