Apollo 1

Program Apollo

Leta 1959 je NASA (National Aeronautics and Space Administration) začela pripravljati projekte, v okviru katerih bi ljudje s posebej zasnovanimi raketami poleteli v vesolje in se vrnili na Zemljo. To so delali, ker je druga država, Sovjetska zveza, delala isto stvar, Združene države Amerike in Sovjetska zveza pa so bile v tistem času tekmice - niso se razumele. Ko je Sovjetska zveza v orbito okoli Zemlje poslala satelit in pozneje osebo po imenu Jurij Gagarin, so Združene države čutile, da jih Sovjetska zveza na področju vesolja preveč prehiteva. To običajno imenujemo vesoljska tekma.

Leta 1961 je prvi vesoljski program, projekt Mercury, v orbito okoli Zemlje poslal Američana Johna Glenna. Kasneje, med drugim programom, projektom Gemini, je lahko ameriški astronavt v vesolju izstopil iz svoje vesoljske ladje, kar se imenuje sprehod po vesolju, nato pa se vrnil vanjo in se vrnil domov. (Sovjetska zveza je to storila že prej istega leta.) Čeprav je bilo to neverjetno, saj je Sovjetska zveza to storila prva, so ljudje še vedno menili, da Združene države izgubljajo vesoljsko tekmo. Tako Združene države kot Sovjetska zveza so imele v mislih isti naslednji cilj: polet na Luno.

Nasin program za pošiljanje ljudi na Luno je bil program Apollo. Apollo 1 je bil prvi polet vesoljske ladje Apollo. Ta ne bo poletela na Luno - krožila bo okoli Zemlje, medtem ko bodo astronavti preizkušali in preverjali opremo in stroje, ki bodo uporabljeni za polet na Luno pri drugem poletu.

Posadka

Za posadko misije Apollo 1 so bili določeni trije moški: Virgil Grissom (običajno imenovan Gus Grissom), Ed White in Roger Chaffee.

Gus Grissom je bil v vesolju že prej, in sicer na misiji Mercury-Redstone 4. V majhni vesoljski ladji z imenom Liberty Bell 7 je postal drugi Američan, ki je poletel v vesolje.

Tudi Ed White je že bil v vesolju, in sicer na misiji Gemini 4. Bil je prvi Američan, ki je opravil "sprehod po vesolju" - zapustil je varno vesoljsko ladjo v vesolju in se v skafandru gibal zunaj.

Roger Chaffee še ni bil v vesolju, vendar je bil odličen pilot. Z vesoljskim programom je sodeloval na tleh in pomagal astronavtom, ki so leteli v vesolje. Bil je oseba, ki se je med misijo Gemini 4 pogovarjala z njim, in NASA mu je zaupala, da bo letel s posebnimi raziskovalnimi letali, da bi se naučil, kako delujejo rakete.

Preizkus in požar

Pred uporabo opreme v vesolju jo je treba preizkusiti. Med testiranjem bi astronavti počeli vse, kar bi počeli med dejanskim poletom, razen da bi izstrelili rakete, ki bi izstrelile vesoljsko ladjo. To je pomenilo, da je vse enako, kot bi bilo med dejanskim poletom, da bi lahko težave odkrili in odpravili pred začetkom poleta.

27. januarja 1967 so na izstrelišču na Floridi preizkušali vesoljsko plovilo Apollo 1. V njem so bili vsi trije moški - Grissom, White in Chaffee. Luknja je bila zaprta in vesoljsko plovilo je bilo pod pritiskom - to pomeni, da je bilo v njem več zraka kot običajno, kar je povzročilo večji pritisk na vse v njem. To so morali storiti, da so se prepričali, da je vesoljsko plovilo varno za polet v vesolje. Toda namesto običajnega zraka je bil v vesoljskem plovilu pod tlakom čisti kisik.

V običajnem zraku je le približno 21 % kisika, kar pomeni, da je v škatli zraka manj kot četrtina kisika. Večina preostalega je plin, imenovan dušik. V vesoljskem plovilu Apollo 1 so uporabljali čisti kisik: v isti škatli bi bil ves kisik.

Med preskusom je v nekaterih napeljavah prišlo do iskrenja, ki je sprožilo požar. Ogenj za gorenje potrebuje tri stvari: toploto, gorivo (nekaj, kar lahko gori) in kisik. V vesoljskem plovilu Apollo 1 je bil v zraku samo kisik, zato se je ogenj zelo hitro razširil in gorel zelo, zelo vroče. V samo nekaj sekundah je bil ogenj neobvladljiv.

Čeprav so se astronavti in posadka, ki jim je bila dodeljena za pomoč astronavtom z izstrelišča, na vso moč trudili, da bi Grissoma, Whita in Chaffeeja rešili iz ognja, jim to ni uspelo. Pritisk v vesoljskem plovilu je pritiskal na loputo in nihče je ni mogel odpreti, da bi tri moške spravil ven. Gus Grissom, Ed White in Roger Chaffee so umrli v požaru.

Kaj je povzročilo požar

Še danes ne vemo, kaj je povzročilo požar. Inženirji so pregledali vsak centimeter Apolla 1 in odkrili več mest, kjer bi lahko prišlo do požara. Vendar pa niso mogli ugotoviti, katera od njih so se vžgala. Lahko pa so ugotovili, da je bilo v vesoljskem plovilu veliko vnetljivih materialov - ali stvari, ki zlahka gorijo -, ki so bili v bližini vseh možnih mest, kjer je izbruhnil požar. Količina vnetljivega materiala, pomešanega s čistim kisikom v vesoljskem plovilu, je bila potrebna le iskra, da je izbruhnil resen požar.

Po požaru

Za nesrečo je izvedel ves svet in vsi Američani so bili zelo žalostni zaradi smrti svojih astronavtov. Celo Sovjetska zveza, ameriška tekmica v vesoljski tekmi, je ameriški vladi sporočila, kako jim je žal za požar. Sam program Apollo je bil za skoraj dve leti ustavljen, medtem ko so inženirji spreminjali vesoljsko plovilo Apollo, da bi ga naredili varnejše.

Po Grissomu, Whitu in Chaffeju so danes poimenovane številne šole, javne zgradbe in drugi kraji. V spomin na njihovo izgubo v požaru je bilo zgrajenih več spomenikov. Morda pa je največja zapuščina ali način, kako so se jih spominjali, sprememba, ki se je zgodila v vesoljskem programu: od požara v Apollu 1 ni bilo nikoli več požara na ameriškem vesoljskem plovilu - inženirji so se med požarom v Apollu 1 naučili te zelo boleče lekcije in naredili vse, da se požar ne bi nikoli več ponovil.

Sorodne strani

• Program Apollo
• NASA