Program Apollo — NASA: zgodovina, misije in pristanek na Luni

Program Apollo (včasih imenovan tudi projekt Apollo) je bil obsežen vesoljski program ameriške Nacionalne agencije za aeronavtiko in vesolje (NASA). Njegov glavni cilj je bil poslati človeka na raziskovanje Lune in ga varno pripeljati nazaj na Zemljo. Program je sprožil predsednik ZDA John F. Kennedy leta 1961 in ga opredelil z znanim napovednim ciljem, citiranim spodaj:

Zdaj je čas za daljše korake - čas za novo veliko ameriško podjetje - čas, da ta država prevzame jasno vodilno vlogo na področju vesoljskih dosežkov, ki so lahko v marsičem ključni za našo prihodnost na Zemlji.

...Menim, da bi se moral ta narod zavezati, da bo še pred koncem tega desetletja
dosegel cilj pristanka človeka na Luni in njegove varne vrnitve na Zemljo. Noben vesoljski projekt v tem obdobju ne bo tako impresiven za človeštvo ali tako pomemben za dolgoročno raziskovanje vesolja; nobenega pa ne bo tako težko ali drago uresničiti. Celotno besedilo

Zgodovina in razlogi za začetek

Eden od glavnih razlogov za zagon programa je bilo tekmovanje s Sovjetsko zvezo v okviru hladne vojne. Sovjeti so dosegli prve pomembne zmage v vesolju (sateliti, prvi človek v vesolju), zato je v ZDA nastal pritisk, da prevzamejo pobudo pri človeških poletih v daljnji vesoljski prostor.

Program Apollo je vključeval obsežen razvoj raketnih pogonov, vesoljskih plovil in podpore na Zemlji. Ključni element je bila večstopenjska raketa Saturn V, ki je bila najmočnejša raketa, uporabljena za pošiljanje ljudi proti Luni. Razvoj in izvedba projekta sta vključevala stotine tisoč inženirjev, tehnikov in podpornega osebja iz številnih ameriških podjetij in raziskovalnih centrov.

Glavne komponente vesoljskega plovila

Vesoljsko plovilo Apollo je bilo sestavljeno iz treh glavnih delov:

• Poveljniški modul (Command Module) – kapsula, v kateri so prebivali astronavti med vrhom poleta in vrnitvijo na Zemljo. To je edini del, ki se je vedno vračal v atmosfero in pristajal.
• Servisni modul (Service Module) – vseboval je glavne pogonske in podporne sisteme (goreče gorivo, elektriko, kisik), povezan s poveljnim modulom med večino misije.
• Lunarni modul (Lunar Module) – pristajalni modul, zasnovan posebej za pristanek na Luni. Lunarni modul je imel dve stopnji: pristajalno (spodnjo) in vzletno (zgornjo). Pristajalni del je ostal na Luni, vzletni del pa je po vzletu z Lune ponovno zvezal s poveljniškim modulom v lunarnem kroženju.

V primerjavi z zgodnejšima programoma Mercury in Gemini je bila kapsula Apollo veliko večja in je omogočala nekaj gibljivosti in večje udobje za astronavte. Lunarni modul je bil prav tako zasnovan z dovolj prostora za delo in shranjevanje opreme in vzdržljivosti za kratek čas bivanja na površini Lune.

Ključne misije in dogodki

• Apollo 1 (AS-204) – tragičen dogodek: 27. januarja 1967 je prišlo do požara med zemeljskim testom v kabini, pri čemer so umrli astronavti Virgil "Gus" Grissom, Edward H. White II in Roger B. Chaffee. Ta nesreča je privedla do temeljitih sprememb v zasnovi, varnosti in postopkih.
• Apollo 4–6 – serija neoboroženih testnih poletov in testov rakete Saturn V ter poveljniškega modula.
• Apollo 7 (oktober 1968) – prva posadka na Apollu, prvi posredni polet z ljudmi v zemeljskem kroženju.
• Apollo 8 (december 1968) – prva posadka, ki je obkrožila Luno (brez pristanka); zgodovinska misija, ki jeavila človeško prisotnost v luninem sistemu.
• Apollo 9 in 10 – testi lunarnega modula v Zemljinem oziroma luninem kroženju; misija Apollo 10 je bila dosledna "gola" preizkušnja, ki je prišla zelo blizu pristanka, ni pa ga izvedla.
• Apollo 11 – prva uspešna misija pristanka na Luni: 20. julija 1969 sta Neil Armstrong in Buzz Aldrin stopila na površje Lune, medtem ko je Michael Collins ostal v poveljniškem modulu v lunarnem kroženju. Beseda Neila Armstronga ob prvem koraku "That's one small step for [a] man..." je postala del svetovne zgodovine.
• Apollo 12, 14, 15, 16, 17 – nadaljnje uspešne misije z večjim poudarkom na znanstvenem raziskovanju. Misije 15–17 so vključevale prenos lunarnega rovera (LRV), kar je omogočilo daljše in bolj raznovrstne raziskave površja.
• Apollo 13 – misija, znana po nesreči v vesolju: eksplozija v servisnem modulu je privedla do prekinitve pristanka, vendar so astronavti kljub hudim razmeram uspešno in varno pristali nazaj na Zemlji. O dogodkih na misiji Apollo 13 je bil posnet tudi film.
• Apollo–Soyuz Test Project (ASTP) – julij 1975: skupna ameriško-sovjetska misija, v kateri je bila enota poveljniškega modula tipa Apollo zvezana z ruskim plovilom Soyuz. Ta misija je pogosto označena kot zadnja v nizu Apollo poletov in znak hladne vojne, ki se je začel razblinjati.

Rezultati in dosežki

V obdobju od leta 1969 do 1972 je šest Apollovih misij uspešno pristalo na Luni (Apollo 11, 12, 14, 15, 16 in 17). Skupaj je na Luno stopilo 12 ljudi. Misije so prinesle veliko znanstvenih podatkov, vključno z radijskimi meritvami, sondami, geološkimi vzorci in proučevanjem lunine topografije. Skupna masa luninih vzorcev, pripeljanih na Zemljo s programom Apollo, znaša približno 382 kilogramov.

Program je pomembno prispeval k razvoju tehnologij za večstopenjske rakete, materialno znanost, računalništvo, telekomunikacije in medicinske raziskave. Številne tehnologije so našle pot v civilne in industrijske uporabe ter so znane kot "spin-offi" iz vesoljskega programa.

Zaključek programa in zapuščina

Medtem ko so pristanki na Luni potekali do Apollo 17 decembra 1972, je zadnja misija, ki je nosila ime Apollo (Apollo–Soyuz Test Project), potekala julija 1975. Zato lahko s pogledom na različne kriterije rečemo, da so bili glavni lunarni cilji programa doseženi do leta 1972, medtem ko je formalna končna skupna misija s to tehnologijo potekala leta 1975.

Po končanju programa je NASA nadaljevala delo na projektu Space Shuttle, sodelovanju pri Mednarodni vesoljski postaji in številnih brezpilotnih raziskovalnih misijah. Zgodovina Apolla še vedno navdihuje nove generacije: sodobni program Artemis in drugi prizadevanja si prizadevajo za vračanje ljudi na Luno in širše raziskovanje Sončnega sistema.

Program Apollo je bil eden najbolj ambicioznih in znanstveno plodnih programov 20. stoletja. V njegovih letih so bile velike žrtve in zmage, a končni rezultat je močno povečal razumevanje Lune, razvil nove tehnologije in utrdil vizijo človeškega raziskovanja vesolja za prihodnja desetletja.

Poleti Apollo

Polete Apolla so v vesolje ponesle rakete Saturn I in V.

Odviti

• AS-101 je bil izstreljen 28. maja 1964. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul.
• AS-102 je bil izstreljen 18. septembra 1964. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul.
• AS-103 je bil izstreljen 16. februarja 1965. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul. Na njem je bil tudi satelit Pegasus.
• AS-104 je bil izstreljen 25. maja 1965. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul. Na njem je bil tudi satelit Pegasus.
• AS-105 je bil izstreljen 30. julija 1965. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul. Na njem je bil tudi satelit Pegasus.
• AS-201 je bil izstreljen 26. februarja 1966. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul.
• AS-202 je bil izstreljen 25. avgusta 1966. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul.
• Apollo 4 je bil izstreljen 9. novembra 1967. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul.
• Apollo 5 je bil izstreljen 22. januarja 1968. Namen poleta je bil preizkusiti lunarni modul.
• Apollo 6 je bil izstreljen 4. aprila 1968. To je bil zadnji polet za preverjanje vseh sistemov.

s posadko

• Apollo 1 je 27. januarja 1967 med usposabljanjem pred poletom zagorel, pri čemer so umrli trije astronavti: Edward White, Gus Grissom in Roger Chaffee.
• Apollo 7 je bil izstreljen 11. oktobra 1968. To je bil prvi polet s posadko v sestavi Wally Schirra, Donn Eisele in Walter Cunningham. Med poletom, ki je več dni krožil okoli Zemlje, je bil preizkušen poveljniški modul.
• Apollo 8 je bil izstreljen 21. decembra 1968. Posadka, Frank Borman, Jim Lovell in William Anders, so bili prvi astronavti, ki so poleteli v orbito okoli Lune.
• Apollo 9 so izstrelili 9. marca 1969. Posadka v sestavi James McDivitt, David Scott in Russell Schweickart je preizkusila lunarni modul v orbiti okoli Zemlje in vadila spajanje s poveljniškim modulom.
• Apollo 10 so izstrelili 18. maja 1969. To je bila prva popolna raketa Apollo z vso opremo. Posadka, Thomas Stafford, John Young in Eugene Cernan, je v orbiti okoli Lune preučevala možna mesta pristanka.
• Apollo 11 je bil izstreljen 16. julija 1969. To je bilo prvo vesoljsko plovilo, ki je 20. julija 1969 z astronavtoma Neilom Armstrongom in Buzzom Aldrinom pristalo na Luni. Michael Collins je upravljal poveljniški modul, ki je ostal v orbiti okoli Lune.
• Apollo12 so izstrelili 14. novembra 1969. Posadka Pete Conrad in Alan Bean je bila druga ekipa, ki je 19. novembra 1969 pristala na Luni. Zbrala sta lunine kamne in pregledala vesoljsko plovilo Surveyor 3, ki je na Luni pristalo leta 1967. Richard Gordon je ostal v poveljniškem modulu
• Apollo 13 je bil izstreljen 11. aprila 1970. Eksplozija v eni od kisikovih posod je skoraj povzročila smrt treh astronavtov, Jima Lovella, Jacka Swigerta in Freda Haiseja. Izvedli so nujna popravila in ti so se lahko varno vrnili na Zemljo.
• Apollo 14 je bil izstreljen 31. januarja 1971. 5. februarja 1971 sta astronavta Alan Shepard in Edgar Mitchell postala tretja skupina, ki je pristala na Luni. Zbirala sta kamnine in izvajala poskuse, medtem ko je Stuart Roosa ostal v orbiti v poveljniškem modulu.
• Apollo 15 so izstrelili 26. julija 1971. Nadaljeval je z zbiranjem in poskusi prejšnjih pristankov. David Scott in James Irwin sta 30. julija 1971 pristala na Luni, Alfred Worden pa je ostal v orbiti.
• Apollo 16 je bil izstreljen 16. aprila 1972. John Young in Charles Duke sta 21. aprila 1972 pristala na Luni, Ken Mattingly pa je ostal v orbiti.
• Apollo 17 so izstrelili 7. decembra 1972. To je bil zadnji obisk Lune, ki je pristal 11. decembra 1972, in prvi, v katerem je bil z astronavtom Eugenom Cernanom tudi znanstvenik Harrison Schmitt. Ronald Evans je ostal v orbiti.
• Skylab 2 je bil izstreljen 25. maja 1973. Pete Conrad, Paul Weitz in Joseph Kerwin so bili prva posadka vesoljske postaje Skylab.
• Skylab 3 je bil izstreljen 28. julija 1973. Posadko vesoljske postaje Skylab so sestavljali Alan Bean, Jack Lousma in Owen Garriott.
• Skylab 4 je bil izstreljen 16. novembra 1973. Gerald Carr, William Pogue in Edward Gibson so bili zadnja posadka vesoljske postaje Skylab.
• Raketa Apollo-Sojuz je bila izstreljena 15. julija 1975. To je bila zadnja misija Apolla.

Buzz Aldrin (na fotografiji) je z Neilom Armstrongom 20. in 21. julija 1969 hodil po Luni z Apollom 11.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bil program Apollo?

V: Kdo je začel program Apollo?

V: Zakaj so ZDA začele program Apollo?

V: Kateri so bili nekateri sestavni deli vesoljskega plovila Apollo?

V: Kako veliki sta bili vesoljski ladji Mercury in Gemini v primerjavi s kapsulo Apollo?

V: Kaj se je zgodilo po letu 1975, ko je NASA končala delo na projektu Apollos?

V: Ali je bil o eni od misij iz tega projekta posnet kakšen film?

Išči po črki