Program Apollo

Apollo Program insignia

Program Apollo (ali projekt Apollo) je bil projekt ameriške Nacionalne agencije za aeronavtiko in vesolje (NASA). Cilj je bil poslati človeka na raziskovanje Lune in ga varno pripeljati domov na Zemljo. Leta 1961 ga je začel predsednik ZDA John F. Kennedy. Dejal je:

Zdaj je čas za daljše korake - čas za novo veliko ameriško podjetje - čas, da ta država prevzame jasno vodilno vlogo na področju vesoljskih dosežkov, ki so lahko v marsičem ključni za našo prihodnost na Zemlji.

...Menim, da bi se moral ta narod zavezati, da bo še pred koncem tega desetletja
dosegel cilj pristanka človeka na Luni in njegove varne vrnitve na Zemljo. Noben vesoljski projekt v tem obdobju ne bo tako impresiven za človeštvo ali tako pomemben za dolgoročno raziskovanje vesolja; nobenega pa ne bo tako težko ali drago uresničiti. Celotno besedilo

Eden od razlogov za začetek programa je bil, da je bila Sovjetska zveza prva država, ki je poslala človeka v vesolje. Ker je bilo to v času hladne vojne, so mnogi v ZDA menili, da morajo ZDA na področju raziskovanja vesolja ostati pred ZSSR.

Vesoljsko plovilo Apollo je bilo sestavljeno iz poveljniškega in servisnega modula ter lunarnega modula. Poveljniški modul je bil vesoljska kapsula. Lunarni modul je bil pristajalni modul. Ti vesoljski plovili sta se na poti na Luno povezali. Vesoljski ladji Mercury in Gemini sta bili zelo majhni in tesni, kapsula Apollo pa je bila veliko večja. Astronavti so se lahko gibali in jim ni bilo treba ostati na svojih sedežih. Tudi lunarni modul je bil v notranjosti velik. Edini del vesoljske ladje Apollo, ki se je vrnil na Zemljo, je bila kapsula, lunarni modul bi se zrušil na Luni.

Program Apollo se je končal leta 1975. Nato je NASA začela delati na programu Space Shuttle, Mednarodni vesoljski postaji in številnih projektih raziskovanja vesolja brez posadke.

O težavah na misiji Apollo 13 je bil posnet film.

Misije

Septembra 1967 je Owen Maynard iz Centra za vesoljska plovila s človeško posadko v Houstonu v Teksasu zasnoval serijo misij Apollo, ki naj bi pripeljale do pristanka človeka na Luni. Bilo je sedem vrst misij, vsaka je preizkušala poseben sklop delov in nalog. Vsak korak je bilo treba uspešno zaključiti, preden se je lahko začela naslednja vrsta misije. Te misije so bile naslednje:

A - Razvoj Saturna V in poveljniško-službenega modula (CSM) brez posadke (Apollo 4, Apollo 6)
B - Razvoj lunarnega modula (LM) brez posadke (Apollo 5)
C - Ocenjevanje CSM s posadko v nizki zemeljski orbiti (Apollo 7)
D - razvoj posadke CSM in LM v nizki zemeljski orbiti (prvotno načrtovano za Apollo 8; izvedeno kot Apollo 9)
E - operacije CSM in LM s človeško posadko, poskusna lunarna misija v srednji zemeljski orbiti z apogejem 4600 milj (7400 km), ki pa ni nikoli poletela
F - operacije CSM in LM s posadko v lunarni orbiti, "generalka" za prvi pristanek (Apollo 10)
G - prvi pristanek s človeško posadko na Luni (Apollo 11)

Prvi lunarni modul s človeško posadko, LM-3, ni bil pripravljen za izstrelitev Apolla 8 decembra 1968. Misija je poletela kot lunarna orbitalna misija, pri kateri je bil uporabljen samo CSM. Misija E je bila odpovedana.

Prvemu pristanku bi sledile naprednejše lunarne misije:

H - natančni pristanki z največ dvodnevnim bivanjem na Luni, z dvema lunarnima izvenzemeljskima aktivnostma ali "sprehodoma po Luni" (Apollo 12, Apollo 13 (načrtovano), Apollo 14).
I - dolgotrajne orbitalne raziskave CSM na Luni z uporabo znanstvenega instrumentalnega modula, nameščenega v praznem predelu servisnega modula. Ti so bili dodani misijam J.
J - daljši tridnevni obiski z razširjenim modulom LM s tremi LEVA in lunarnim potovalnim vozilom (Apollo 15, Apollo 16, Apollo 17). Apollo 18 do 20 bi bili misije J. Apollo 15 je bil prvotno misija H, vendar so jo zaradi skrajšanja programa spremenili v J.

Poleti Apollo

Polete Apolla so v vesolje ponesle rakete Saturn I in V.

Odviti

AS-101 je bil izstreljen 28. maja 1964. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul.
AS-102 je bil izstreljen 18. septembra 1964. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul.
AS-103 je bil izstreljen 16. februarja 1965. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul. Na njem je bil tudi satelit Pegasus.
AS-104 je bil izstreljen 25. maja 1965. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul. Na njem je bil tudi satelit Pegasus.
AS-105 je bil izstreljen 30. julija 1965. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul. Na njem je bil tudi satelit Pegasus.
AS-201 je bil izstreljen 26. februarja 1966. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul.
AS-202 je bil izstreljen 25. avgusta 1966. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul.
Apollo 4 je bil izstreljen 9. novembra 1967. Namen poleta je bil preizkusiti poveljniški modul.
Apollo 5 je bil izstreljen 22. januarja 1968. Namen poleta je bil preizkusiti lunarni modul.
Apollo 6 je bil izstreljen 4. aprila 1968. To je bil zadnji polet za preverjanje vseh sistemov.

s posadko

Apollo 1 je 27. januarja 1967 med usposabljanjem pred poletom zagorel, pri čemer so umrli trije astronavti: Edward White, Gus Grissom in Roger Chaffee.
Apollo 7 je bil izstreljen 11. oktobra 1968. To je bil prvi polet s posadko v sestavi Wally Schirra, Donn Eisele in Walter Cunningham. Med poletom, ki je več dni krožil okoli Zemlje, je bil preizkušen poveljniški modul.
Apollo 8 je bil izstreljen 21. decembra 1968. Posadka, Frank Borman, Jim Lovell in William Anders, so bili prvi astronavti, ki so poleteli v orbito okoli Lune.
Apollo 9 so izstrelili 9. marca 1969. Posadka v sestavi James McDivitt, David Scott in Russell Schweickart je preizkusila lunarni modul v orbiti okoli Zemlje in vadila spajanje s poveljniškim modulom.
Apollo 10 so izstrelili 18. maja 1969. To je bila prva popolna raketa Apollo z vso opremo. Posadka, Thomas Stafford, John Young in Eugene Cernan, je v orbiti okoli Lune preučevala možna mesta pristanka.
Apollo 11 je bil izstreljen 16. julija 1969. To je bilo prvo vesoljsko plovilo, ki je 20. julija 1969 z astronavtoma Neilom Armstrongom in Buzzom Aldrinom pristalo na Luni. Michael Collins je upravljal poveljniški modul, ki je ostal v orbiti okoli Lune.
Apollo12 so izstrelili 14. novembra 1969. Posadka Pete Conrad in Alan Bean je bila druga ekipa, ki je 19. novembra 1969 pristala na Luni. Zbrala sta lunine kamne in pregledala vesoljsko plovilo Surveyor 3, ki je na Luni pristalo leta 1967. Richard Gordon je ostal v poveljniškem modulu
Apollo 13 je bil izstreljen 11. aprila 1970. Eksplozija v eni od kisikovih posod je skoraj povzročila smrt treh astronavtov, Jima Lovella, Jacka Swigerta in Freda Haiseja. Izvedli so nujna popravila in ti so se lahko varno vrnili na Zemljo.
Apollo 14 je bil izstreljen 31. januarja 1971. 5. februarja 1971 sta astronavta Alan Shepard in Edgar Mitchell postala tretja skupina, ki je pristala na Luni. Zbirala sta kamnine in izvajala poskuse, medtem ko je Stuart Roosa ostal v orbiti v poveljniškem modulu.
Apollo 15 so izstrelili 26. julija 1971. Nadaljeval je z zbiranjem in poskusi prejšnjih pristankov. David Scott in James Irwin sta 30. julija 1971 pristala na Luni, Alfred Worden pa je ostal v orbiti.
Apollo 16 je bil izstreljen 16. aprila 1972. John Young in Charles Duke sta 21. aprila 1972 pristala na Luni, Ken Mattingly pa je ostal v orbiti.
Apollo 17 so izstrelili 7. decembra 1972. To je bil zadnji obisk Lune, ki je pristal 11. decembra 1972, in prvi, v katerem je bil z astronavtom Eugenom Cernanom tudi znanstvenik Harrison Schmitt. Ronald Evans je ostal v orbiti.
Skylab 2 je bil izstreljen 25. maja 1973. Pete Conrad, Paul Weitz in Joseph Kerwin so bili prva posadka vesoljske postaje Skylab.
Skylab 3 je bil izstreljen 28. julija 1973. Posadko vesoljske postaje Skylab so sestavljali Alan Bean, Jack Lousma in Owen Garriott.
Skylab 4 je bil izstreljen 16. novembra 1973. Gerald Carr, William Pogue in Edward Gibson so bili zadnja posadka vesoljske postaje Skylab.
Raketa Apollo-Sojuz je bila izstreljena 15. julija 1975. To je bila zadnja misija Apolla.

Buzz Aldrin (na fotografiji) je z Neilom Armstrongom 20. in 21. julija 1969 hodil po Luni z Apollom 11.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je bil program Apollo?

O: Program Apollo (ali projekt Apollo) je bil projekt ameriške Nacionalne agencije za aeronavtiko in vesolje (NASA). Cilj je bil poslati človeka na raziskovanje Lune in ga varno pripeljati domov na Zemljo.

V: Kdo je začel program Apollo?

O: Program Apollo je leta 1961 začel predsednik ZDA John F. Kennedy.

V: Zakaj so ZDA začele program Apollo?

O: Eden od razlogov, zakaj so ZDA začele program Apollo, je bil, da je Sovjetska zveza prva poslala človeka v vesolje, zato so mnogi v ZDA menili, da jih morajo v času hladne vojne prehiteti pri raziskovanju vesolja.

V: Kateri so bili nekateri sestavni deli vesoljskega plovila Apollo?

O: Vesoljsko plovilo Apollo je bilo sestavljeno iz poveljniškega in servisnega modula ter lunarnega modula. Poveljniški modul je bil vesoljska kapsula, lunarni modul pa pristajalni modul, ki se je na poti na Luno priklopil.

V: Kako veliki sta bili vesoljski ladji Mercury in Gemini v primerjavi s kapsulo Apollo?

O: Vesoljski ladji Mercury in Gemini sta bili zelo majhni in tesni, kapsula Apollo pa je bila veliko večja in je astronavtom omogočala, da so se gibali, namesto da bi ostali na svojih sedežih.

V: Kaj se je zgodilo po letu 1975, ko je NASA končala delo na projektu Apollos?

O: Po letu 1975, ko je NASA končala delo na projektu Apollos, je začela delati na drugih projektih, kot so program raketoplanov, mednarodna vesoljska postaja in številni projekti raziskovanja vesolja brez posadke.

V: Ali je bil o eni od misij iz tega projekta posnet kakšen film?

O: Da, o težavah, ki so se zgodile med eno od misij tega projekta, je bil posnet film z naslovom "Apollo 13".