Apollo 14 je bila osma misija s človeško posadko v programu Apollo. To je bila tretja misija, ki je pristala na Luni. Devetdnevna misija je 31. januarja 1971 zapustila Zemljo in 5. februarja pristala na Luni. Lunarni modul je pristal v formaciji Fra Mauro, ki je bila cilj ponesrečene misije Apollo 13. Med dvema sprehodoma po Lunini površini so zbrali 93,2 funta (42 kg) luninih kamnin. Izvedenih je bilo več poskusov, med drugim tudi seizmične študije. Poveljnik Alan Shepard je na luninem površju s provizorično palico, ki jo je prinesel z Zemlje, odbil dve žogici za golf. Pilot poveljniškega modula Stuart Roosa je na misiji vzel več sto semen, od katerih so jih ob vrnitvi veliko posadili, tako da so nastala tako imenovana lunina drevesa. Pilot lunarnega modula je bil Dr. Edgar Mitchell.

Posadka in plovila

Posadka je bila sestavljena iz treh članov: poveljnik Alan B. Shepard Jr., pilot poveljniškega modula Stuart A. Roosa in pilot lunarnega modula Edgar D. Mitchell. Komandni modul nosi ime Kitty Hawk, lunin modul pa Antares. Misijo je v orbito ponesla raketa Saturn V s startnega objekta Kennedy Space Center v ZDA.

Potek misije

Po izstrelitvi je ekipa dosegla Luno in 5. februarja 1971 uspešno izvedla pristanek v območju Fra Mauro — izbranem zaradi pomembnosti pri razumevanju staranja lunine skorje in zgodovine trkov v Osončju. Dve lunini sprehodi (EVA) sta omogočila raznoliko znanstveno delo in pridobivanje vzorcev. Po delu na površju sta se astronavta vrnila v Antares, združila s poveljniškim modulom v orbiti in ekipno se nato vrnila na Zemljo; pristanek in reševanje posadke sta potekala v južnem delu Tihega oceana 9. februarja 1971.

Znanstveni program in vzorčenje

Glavni znanstveni cilji so vključevali zbiranje kamnin in prahu, postavitev paketa instrumentov ALSEP (Apollo Lunar Surface Experiments Package) ter seizmične in geofizične meritve. Astronavta sta uporabila Modular Equipment Transporter (prenosni vozik) za prenašanje opreme in vzorcev, izvedla pa sta tudi jedrne vrtine in površinske meritve. Skupno so vzeli približno 42 kg lunin materialov, ki so kasneje v Zemljinih laboratorijih pomagali določiti starost formacije Imbrium in izboljšati razumevanje geologije Lunine skorje.

Posebnosti in kulturna zapuščina

Najbolj znan prizor misije je Shepardov nevljudno nepričakovani golf — z improvizirano palico je odbil dve žogici, kar je postalo ena najbolj prepoznavnih anekdot iz poletov Apollo. Stuart Roosa je v orbiti nosil zaprte posodice s semeni različnih dreves (med njimi cedra, sekvoja, topol, bor in druge vrste); semena so po misiji zasejali na kopnem, iz njih pa so zrasla t. i. "Moon Trees". Edgar Mitchell je bil pomemben pri izvedbi znanstvenih poskusov na površju in je po vrnitvi postal znan tudi po svojih kasnejših zanimanjih za raziskave zavesti.

Pomen misije

Apollo 14 je obudil znanstveno in operativno zaupanje po neuspehu misije Apollo 13, zagotovil ključne geološke vzorce iz formacije Fra Mauro in potrdil učinkovitost programov za dolgotrajne površinske meritve (ALSEP). Vzorce in podatki, zbrani med misijo, so pomagali pri boljšem časovnem umeščanju velikih udarnih dogodkov v zgodovini Luninega sistema ter so še danes pomemben del kolekcij in raziskav planetarnih znanosti.