Vesoljska ladja Zemlja

Zgodovina

Najstarejša znana uporaba je odlomek iz najbolj znanega dela Henryja Georgea Progress and Poverty (1879). Iz knjige IV, poglavje 2:

To je dobro opremljena ladja, na kateri plujemo skozi vesolje. Če se zdi, da kruha in govedine na krovu zmanjkuje, le odpremo loputo in že imamo novo zalogo, o kateri se nam prej ni niti sanjalo. In zelo velik nadzor nad storitvami drugih imajo tisti, ki lahko ob odprtju loput rečejo: "To je moje!"

George Orwell je pozneje parafraziral Henryja Georgea v knjigi The Road to Wigan Pier:

Svet je splav, ki pluje po vesolju in ima potencialno dovolj zalog za vse; zamisel, da moramo vsi sodelovati in poskrbeti, da vsak opravi svoj delež dela in dobi svoj delež zalog, se zdi tako očitna, da bi rekli, da je nihče ne bi mogel sprejeti, če ne bi imel kakšnega pokvarjenega motiva za vztrajanje pri sedanjem sistemu.

Leta 1965 je imel Adlai Stevenson v ZN znamenit govor, v katerem je dejal:

Potujemo skupaj, potniki na majhni vesoljski ladji, odvisni od njenih ranljivih zalog zraka in zemlje; vsi smo za svojo varnost zavezani njeni varnosti in miru; pred uničenjem nas varujejo le skrb, delo in, bom rekel, ljubezen, ki jo namenjamo svojemu krhkemu plovilu. Ne moremo ga ohranjati napol srečnega, napol nesrečnega, napol samozavestnega, napol obupanega, napol sužnja starodavnih sovražnikov človeka, napol svobodnega v osvoboditvi virov, o kateri se nam do danes ni niti sanjalo. Nobeno plovilo, nobena posadka ne more varno potovati s tako velikimi protislovji. Od njihove razrešitve je odvisno preživetje vseh nas.

Naslednje leto je knjiga Spaceship Earth postala naslov knjige Stevensonove prijateljice, mednarodno vplivne ekonomistke Barbare Ward.

Leta 1966 je Kenneth E. Boulding, na katerega je vplivalo branje Henryja Georgea, to besedno zvezo uporabil tudi v naslovu eseja The Economics of the Coming Spaceship Earth. Boulding je opisal preteklo odprto gospodarstvo z navidezno neomejenimi viri, za katerega je dejal, da ga mika imenovati "kavbojsko gospodarstvo", in nadaljeval: "Zaprto gospodarstvo prihodnosti bi lahko podobno imenovali gospodarstvo 'vesoljca', v katerem je Zemlja postala ena sama vesoljska ladja, brez neomejenih zalog česar koli, bodisi za črpanje bodisi za onesnaževanje, in v katerem mora zato človek najti svoje mesto v cikličnem ekološkem sistemu. (David Korten je temo "kavbojev v vesoljski ladji" nadaljeval v svoji knjigi When Corporations Rule the World iz leta 1995).

Frazo je populariziral tudi Buckminster Fuller, ki je leta 1968 izdal knjigo z naslovom Operating Manual for Spaceship Earth. Ta citat, ki se nanaša na fosilna goriva, odraža njegov pristop:

...lahko z industrijsko evolucijo, ki bo pogoltnila svet, dosežemo uspeh vsega človeštva, če le ne bomo tako neumni, da bomo v delčku sekunde astronomske zgodovine izčrpali urejeno varčevanje z energijo, ki je bilo na naši vesoljski ladji Zemlja doseženo v več milijardah let. Ti prihranki energije so bili shranjeni na bančni račun naše vesoljske ladje, ki zagotavlja regeneracijo življenja, in so namenjeni samo za samosprožilne funkcije.

Generalni sekretar Združenih narodov U Thant je na dan Zemlje 21. marca 1971 na slovesnosti ob zvonjenju japonskega Zvona miru spregovoril o vesoljski ladji Zemlja: "Naj bodo za našo čudovito vesoljsko ladjo Zemlja, ki se s svojim toplim in krhkim tovorom živega življenja še naprej vrti in kroži v mrzlem vesolju, samo še mirni in veseli dnevi Zemlje."

Spaceship Earth je ime geodetske krogle s premerom 50 m, ki obiskovalce pričaka na vhodu v tematski park Epcot v Walt Disney Worldu. V krogli je temna vožnja, ki raziskuje zgodovino komunikacij in promovira ustanovna načela mesta Epcot, "vero in ponos na človekovo sposobnost oblikovanja sveta, ki ponuja upanje ljudem po vsem svetu". Prejšnja inkarnacija vožnje, ki jo je pripovedoval igralec Jeremy Irons in je bila revidirana leta 2008, je bila v svojem sporočilu eksplicitna:

Naš planet je kot velika in čudežna vesoljska ladja plul skozi vesolje časa in za kratek trenutek smo bili med njegovimi številnimi potniki.... Zdaj imamo možnost in odgovornost, da zgradimo nove mostove sprejemanja in sodelovanja med nami ter ustvarimo boljši svet zase in za naše otroke, ko nadaljujemo svoje neverjetno potovanje na krovu vesoljske ladje Zemlja.

David Deutsch je opozoril, da je sliko Zemlje kot prijaznega habitata "vesoljske ladje" težko zagovarjati celo v metaforičnem smislu. Zemeljsko okolje je kruto in preživetje je stalen boj za življenje, tudi za celotne vrste, ki se skušajo izogniti izumrtju. Ljudje ne bi mogli živeti na večini območij, kjer živijo zdaj, brez znanja, potrebnega za izgradnjo sistemov za ohranjanje življenja, kot so hiše, ogrevanje, oskrba z vodo itd.

Na etiketah izdelkov Emanuela Bronnerja se pogosto uporablja izraz "vesoljska ladja Zemlja", ki označuje Zemljo.

Sorodne povezave