Spektralna razvrstitev zvezd
V astronomiji je klasifikacija zvezd način razvrščanja zvezd po temperaturi. Temperaturo zvezde lahko izmerimo s spektrom, torej vrsto svetlobe, ki jo zvezda sveti.
Zvezde so razvrščene tudi v spektralne tipe ali razrede glede na barvo. Na splošno je od temperature zvezde odvisna njena barva, od rdeče do modro bele. Spektralni tipi so poimenovani s črko. Sedem glavnih tipov je M, K, G, F, A, B in O. Zvezde tipa M so najhladnejše, zvezde tipa O pa najbolj vroče. Celoten sistem vsebuje še druge tipe, ki jih je težko najti: W, R, N in S.
Zemlji najbližja zvezda, Sonce, je zvezda razreda G.
Zvezde M so najhladnejše, zvezde O pa najbolj vroče v zvezdni klasifikaciji. Te zvezde so iz glavnega zaporedja.
Pravkar nasičeni diski s kamero RGB
Zvezde M so najhladnejše, zvezde O pa najbolj vroče v zvezdni klasifikaciji. Te zvezde so iz glavnega zaporedja.
Pravkar nasičeni diski s kamero RGB
Harvardska spektralna klasifikacija
Harvardski klasifikacijski sistem je enodimenzionalna klasifikacijska shema. Zvezde imajo na površini temperaturo od približno 2.000 do 40.000 kelvinov. Fizikalno razredi označujejo temperaturo zvezdine atmosfere in so običajno razvrščeni od najtoplejšega do najhladnejšega, kot je prikazano v naslednji tabeli:
Opomba: Konvencionalni barvni opisi opisujejo le vrh zvezdnega spektra. Vendar so dejanske vidne barve, ki jih vidi oko, svetlejše od običajnih barvnih opisov.
| Razred | Površinska temperatura |
| Dejanska vidna barva | Masa (sončne mase) | Polmer(sončni polmeri) | Svetilnost ( | Hydrogenlines | Delež vseh |
| O | ≥ 33,000 K | modra | modra | ≥ 16 M ☉ | ≥ 6,6 R ☉ | ≥ 30.000 L ☉ | Šibka | ~0.00003% |
| B | 10,000-33,000 K | modra bela | temno modra bela | 2,1-16 M ☉ | 1,8-6,6 R ☉ | 25-30.000 L ☉ | Srednja | 0.13% |
| A | 7,500-10,000 K | bela | modra bela | 1,4-2,1 M ☉ | 1,4-1,8 R ☉ | 5-25 L ☉ | Močan | 0.6% |
| F | 6,000-7,500 K | rumena bela | bela | 1,04-1,4 M ☉ | 1,15-1,4 R ☉ | 1,5-5 L ☉ | Srednja | 3% |
| G | 5,200-6,000 K | rumena | rumenkasto bela | 0,8-1,04 M ☉ | 0,96-1,15 R ☉ | 0,6-1,5 L ☉ | Šibka | 7.6% |
| K | 3,700-5,200 K | oranžna | bledo rumena oranžna | 0,45-0,8 M ☉ | 0,7-0,96 R ☉ | 0,08-0,6 L ☉ | Zelo šibka | 12.1% |
| M | 2,000-3,700 K | rdeča | svetlo oranžna rdeča | ≤ 0,45 M ☉ | ≤ 0,7 R ☉ | ≤ 0,08 L ☉ | Zelo šibka | 76.45% |
| R | 1,300-2,000 K | rdeča [] | rdeča [] | Neznano | Neznano | Neznano | Zelo šibka | Neznano |
| N | 1,300-2,000 K | rdeča [] | rdeča [] | Neznano | Neznano | Neznano | Zelo šibka | Neznano |
| S | 1,300-2,000 K | rdeča [] | rdeča [] | Neznano | Neznano | Neznano | Zelo šibka | Neznano |
Masa, polmer in svetilnost, navedeni za vsak razred, so primerni le za zvezde na glavni verigi in niso primerni za rdeče orjakinje. Spektralni razredi od O do M so razdeljeni z arabskimi številkami (0-9). Na primer, A0 označuje najbolj vroče zvezde v razredu A, A9 pa najbolj hladne zvezde. Sonce je uvrščeno v razred G2.
Hertzsprungov-Russellov diagram se pogosteje uporablja v astronomiji, saj povezuje tri pomembne spremenljivke: absolutno magnitudo, svetilnost in temperaturo na površju. Za astronomijo je tako pomemben kot periodni sistem za kemijo.
Običajne in navidezne barve
Običajni opisi barv so tradicionalni v astronomiji in predstavljajo barve glede na srednjo barvo zvezde razreda A, ki velja za belo. Navidezni barvni opisi so tisti, ki bi jih opazovalec videl, če bi poskušal opisati zvezde na temnem nebu brez pomoči očesa ali z daljnogledom.
Samo Sonce je belo, čeprav ga včasih imenujejo rumena zvezda. To je naravna posledica razvoja človeških optičnih čutil: krivulja odziva, ki povečuje splošno učinkovitost proti sončni osvetlitvi, bo po definiciji zaznala Sonce kot belo, čeprav med opazovalci obstajajo subjektivne razlike.
· 
R136a1, masivna Wolf-Rayetova zvezda
· 
Slika meglice M1-67 s Hubblovim vesoljskim teleskopom in Wolf-Rayetove zvezde WR 124 v središču
· 
Pravilno gibanje zvezd zgodnjega tipa v obdobju -/+ 200 000 let
· 
UGC 5797, galaksija z emisijskimi črtami, v kateri nastajajo masivne svetle modre zvezde
· 
Spekter zvezde tipa O
· 
Zvezde tipa B v kopici Jewel Box
· 
Vega, zvezda tipa A, v primerjavi s Soncem
· 
Polaris, zvezda tipa F
· 
Gibanje zvezd poznega tipa okoli apeksa (levo) in antapeksa (desno) v -/+ 200 000 letih
· 
Sonce, zvezda tipa G
· 
Arktur, rdeča orjakinja tipa K v primerjavi z Antaresom tipa M
· 
Betelgeza, rdeča orjaška zvezda tipa M.
· 
VY Canis Majoris, hiperorjakinja tipa M
· .jpg)
R Sculptoris, ogljikova zvezda.
· _from_Pickles_1998.png)
Spektri pritlikavk (razred svetilnosti V) za standardne spektralne tipe, prevzeti iz Picklesa (1998).
· 
Vodnik za spektralne tipe Secchi ("152 Schjellerup" je Y Canum Venaticorum)
· 
Sirius A in B (bela pritlikavka tipa DA2), ki ju je razločil Hubble
Razvrstitev zvezd od O do M.
Hertzsprung-Russellov diagram povezuje razvrstitev zvezd z absolutno magnitudo, svetilnostjo in površinsko temperaturo.
Harvardska spektralna klasifikacija
Harvardski klasifikacijski sistem je enodimenzionalna klasifikacijska shema. Zvezde imajo na površini temperaturo od približno 2.000 do 40.000 kelvinov. Fizikalno razredi označujejo temperaturo zvezdine atmosfere in so običajno razvrščeni od najtoplejšega do najhladnejšega, kot je prikazano v naslednji tabeli:
Opomba: Konvencionalni barvni opisi opisujejo le vrh zvezdnega spektra. Vendar so dejanske vidne barve, ki jih vidi oko, svetlejše od običajnih barvnih opisov.
| Razred | Površinska temperatura |
| Dejanska vidna barva | Masa (sončne mase) | Polmer(sončni polmeri) | Svetilnost ( | Hydrogenlines | Delež vseh |
| O | ≥ 33,000 K | modra | modra | ≥ 16 M ☉ | ≥ 6,6 R ☉ | ≥ 30.000 L ☉ | Šibka | ~0.00003% |
| B | 10,000-33,000 K | modra bela | temno modra bela | 2,1-16 M ☉ | 1,8-6,6 R ☉ | 25-30.000 L ☉ | Srednja | 0.13% |
| A | 7,500-10,000 K | bela | modra bela | 1,4-2,1 M ☉ | 1,4-1,8 R ☉ | 5-25 L ☉ | Močan | 0.6% |
| F | 6,000-7,500 K | rumena bela | bela | 1,04-1,4 M ☉ | 1,15-1,4 R ☉ | 1,5-5 L ☉ | Srednja | 3% |
| G | 5,200-6,000 K | rumena | rumenkasto bela | 0,8-1,04 M ☉ | 0,96-1,15 R ☉ | 0,6-1,5 L ☉ | Šibka | 7.6% |
| K | 3,700-5,200 K | oranžna | bledo rumena oranžna | 0,45-0,8 M ☉ | 0,7-0,96 R ☉ | 0,08-0,6 L ☉ | Zelo šibka | 12.1% |
| M | 2,000-3,700 K | rdeča | svetlo oranžna rdeča | ≤ 0,45 M ☉ | ≤ 0,7 R ☉ | ≤ 0,08 L ☉ | Zelo šibka | 76.45% |
| R | 1,300-2,000 K | rdeča [] | rdeča [] | Neznano | Neznano | Neznano | Zelo šibka | Neznano |
| N | 1,300-2,000 K | rdeča [] | rdeča [] | Neznano | Neznano | Neznano | Zelo šibka | Neznano |
| S | 1,300-2,000 K | rdeča [] | rdeča [] | Neznano | Neznano | Neznano | Zelo šibka | Neznano |
Masa, polmer in svetilnost, navedeni za vsak razred, so primerni le za zvezde na glavni verigi in niso primerni za rdeče orjakinje. Spektralni razredi od O do M so razdeljeni z arabskimi številkami (0-9). Na primer, A0 označuje najbolj vroče zvezde v razredu A, A9 pa najbolj hladne zvezde. Sonce je uvrščeno v razred G2.
Hertzsprungov-Russellov diagram se pogosteje uporablja v astronomiji, saj povezuje tri pomembne spremenljivke: absolutno magnitudo, svetilnost in temperaturo na površju. Za astronomijo je tako pomemben kot periodni sistem za kemijo.
Običajne in navidezne barve
Običajni opisi barv so tradicionalni v astronomiji in predstavljajo barve glede na srednjo barvo zvezde razreda A, ki velja za belo. Navidezni barvni opisi so tisti, ki bi jih opazovalec videl, če bi poskušal opisati zvezde na temnem nebu brez pomoči očesa ali z daljnogledom.
Samo Sonce je belo, čeprav ga včasih imenujejo rumena zvezda. To je naravna posledica razvoja človeških optičnih čutil: krivulja odziva, ki povečuje splošno učinkovitost proti sončni osvetlitvi, bo po definiciji zaznala Sonce kot belo, čeprav med opazovalci obstajajo subjektivne razlike.
·
R136a1, masivna Wolf-Rayetova zvezda
·
Slika meglice M1-67 s Hubblovim vesoljskim teleskopom in Wolf-Rayetove zvezde WR 124 v središču
·
Pravilno gibanje zvezd zgodnjega tipa v obdobju -/+ 200 000 let
·
UGC 5797, galaksija z emisijskimi črtami, v kateri nastajajo masivne svetle modre zvezde
·
Spekter zvezde tipa O
·
Zvezde tipa B v kopici Jewel Box
·
Vega, zvezda tipa A, v primerjavi s Soncem
·
Polaris, zvezda tipa F
·
Gibanje zvezd poznega tipa okoli apeksa (levo) in antapeksa (desno) v -/+ 200 000 letih
·
Sonce, zvezda tipa G
·
Arktur, rdeča orjakinja tipa K v primerjavi z Antaresom tipa M
·
Betelgeza, rdeča orjaška zvezda tipa M.
·
VY Canis Majoris, hiperorjakinja tipa M
· (1).jpg)
R Sculptoris, ogljikova zvezda.
· _from_Pickles_1998(1).png)
Spektri pritlikavk (razred svetilnosti V) za standardne spektralne tipe, prevzeti iz Picklesa (1998).
·
Vodnik za spektralne tipe Secchi ("152 Schjellerup" je Y Canum Venaticorum)
·
Sirius A in B (bela pritlikavka tipa DA2), ki ju je razločil Hubble
Razvrstitev zvezd od O do M.
Hertzsprung-Russellov diagram povezuje razvrstitev zvezd z absolutno magnitudo, svetilnostjo in površinsko temperaturo.
Sorodne strani
- Hertzsprungov-Russellov diagram
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je zvezdna klasifikacija?
O: Zvezdna klasifikacija je način razvrščanja zvezd v skupine glede na njihovo temperaturo.
V: Kako lahko izmerimo temperaturo zvezde?
O: Temperaturo zvezde lahko izmerimo, če pogledamo njen spekter ali vrsto svetlobe, ki jo sveti.
V: Katerih je sedem glavnih spektralnih tipov?
O: Sedem glavnih spektralnih tipov je M, K, G, F, A, B in O.
V: Katera vrsta zvezd je najhladnejša?
O: Najhladnejše so zvezde tipa M.
V: Katera vrsta zvezd je najbolj vroča?
O: Zvezde tipa O so najbolj vroče zvezde.
V: Ali poleg teh sedmih glavnih vrst obstajajo še kakšne druge?
O: Da, obstajajo še druge vrste, kot so W, R, N in S, ki jih je težje najti.
V: V kateri razred spada naša Zemlji najbližja zvezda - Sonce?
O: Sonce spada v razred G.
