Spektralna klasifikacija zvezd (O B A F G K M): tipi, barve in temperature
Odkrijte spektralno klasifikacijo zvezd (O B A F G K M): tipi, barve in temperature — kako barva razkriva temperaturo zvezd, od rdečih M do modrih O.
V astronomiji je klasifikacija zvezd način razvrščanja zvezd po temperaturi in drugih spektroskopskih lastnostih. Temperaturo zvezde merimo s spektrom, torej analizo svetlobe, ki jo zvezda oddaja — spekter pokaže črte absorpcije ali emisije, ki razkrivajo kemično sestavo, ionizacijsko stanje in temperaturo atmosfere zvezde.
Zvezde so razvrščene tudi v spektralne tipe ali razrede glede na barvo in spektralne linije. Na splošno je barva zvezde posledica njene površinske temperature, od rdeče do modre. Glavni spektralni razredi so M, K, G, F, A, B in O (pogosto zaporedje zapomnimo z mnemoniko). Zvezde tipa M so najhladnejše, zvezde tipa O pa najbolj vroče. Poleg teh obstajajo še redkejši in posebni tipi, na primer Wolf–Rayet (W) in ogljikove ali S‑tipne zvezde (R, N, S), ki imajo svoje lastne značilne spektralne črte.
Zemlji najbližja zvezda, Sonce, je zvezda razreda G (natančneje G2V) z oddajno temperaturo približno 5.770–5.800 K.
Podrobnejši pregled tipov O B A F G K M
- O (modre, zelo vroče): temperature > ~30.000 K; barva modro-bela; v spektru prevladujejo ionizirane helije in močno ionizirani kovinski in vodikovi sistemi. Primeri: nekatere masivne zvezde v odprtih jatah in objektih mladih zvezd.
- B (modro-beli): ~10.000–30.000 K; močne He I linije in šibkejše vodikove linije; barva modro-bela. Primer: Spica (B1).
- A (bele): ~7.500–10.000 K; zelo izrazite Balmerjeve linije vodika — zato so zvezde tipa A uporabljene za kalibracijo; barva bela. Primeri: Vega (A0), Sirius A (A1).
- F (rumeno-bele): ~6.000–7.500 K; vodikove linije so šibkejše, pojavijo se linije ioniziranih kovin (Fe II, Ca II); barva rumeno-bela. Primer: Procyon (F5).
- G (rumene): ~5.200–6.000 K; v spektru so močne linije neutralnih kovin in ioniziranega kalcija; barva rumena. Sonce je tipičen primer: Sonce = G2V, približno 5.778 K.
- K (oranžne): ~3.700–5.200 K; hladnejše, močne linije nevtralnih kovin in molekulske značilnosti; barva oranžna. Primer: Arcturus (K1).
- M (rdeče, najhladnejše): < ~3.700 K; v spektru prevladujejo molekulske pasove (npr. TiO) in močne nevtralne kovinske linije; barva rdeča. Primer: Betelgeuse (M1–M2).
Drobne podrobnosti in razširitve
- Vsak glavni razred je razdeljen na podrazrede 0–9 (npr. A0 do A9), kjer 0 pomeni bolj vroč konec razreda, 9 pa bolj hladen.
- Kombinacija spektralnega razreda in luminosnostnega razreda po sistemu Morgan–Keenan (MK) opisuje tudi velikost/stopnjo razvoja zvezde: npr. V = glavna zaporedna zvezda (dwarf), III = divja (giant), I = supergigant. Primer: G2V za Sonce.
- Spektralna klasifikacija temelji na prisotnosti, jakosti in profilu absorpcijskih oziroma emisijskih črt v spektru — npr. Balmerjeve linije vodika so najmočnejše pri zvezdah tipa A, helium pa pri najbolj vročih tipih O in B.
- Posebne vrste zvezd: W (Wolf–Rayet) so ekstremno vroče, masivne zvezde z močnimi emisijskimi linijami zaradi močnih vetrov; R, N in S označujejo ogljikove in S‑tipne zvezde z značilnimi molekularnimi pasovi.
- Navedenih temperaturnih mej je le približno — natančne vrednosti se nekoliko razlikujejo med viri in pri zvezdah z nenavadnimi kemičnimi sestavami ali močno absorpcijo zaradi medzvezdnega prahu.
Uporaba in pomen
Spektralna klasifikacija je temeljni pripomoček v astrofiziki: omogoča določitev teme zvezde, primerjavo zvezd v različnih fazah razvoja, izračun svetlosti, razumevanje razvoja masivnih zvezd in prepoznavo posebnih, redkih tipov. Mnemonike za zapomnitev vrstnega reda črk so pogoste — ena klasična angleška je "Oh Be A Fine Girl/Guy, Kiss Me".

Zvezde M so najhladnejše, zvezde O pa najbolj vroče v zvezdni klasifikaciji. Te zvezde so iz glavnega zaporedja.
Pravkar nasičeni diski s kamero RGB

Zvezde M so najhladnejše, zvezde O pa najbolj vroče v zvezdni klasifikaciji. Te zvezde so iz glavnega zaporedja.
Pravkar nasičeni diski s kamero RGB
Harvardska spektralna klasifikacija
Harvardski klasifikacijski sistem je enodimenzionalna klasifikacijska shema. Zvezde imajo na površini temperaturo od približno 2.000 do 40.000 kelvinov. Fizikalno razredi označujejo temperaturo zvezdine atmosfere in so običajno razvrščeni od najtoplejšega do najhladnejšega, kot je prikazano v naslednji tabeli:
Opomba: Konvencionalni barvni opisi opisujejo le vrh zvezdnega spektra. Vendar so dejanske vidne barve, ki jih vidi oko, svetlejše od običajnih barvnih opisov.
| Razred | Površinska temperatura |
| Dejanska vidna barva | Masa (sončne mase) | Polmer(sončni polmeri) | Svetilnost ( | Hydrogenlines | Delež vseh |
| O | ≥ 33,000 K | modra | modra | ≥ 16 M ☉ | ≥ 6,6 R ☉ | ≥ 30.000 L ☉ | Šibka | ~0.00003% |
| B | 10,000-33,000 K | modra bela | temno modra bela | 2,1-16 M ☉ | 1,8-6,6 R ☉ | 25-30.000 L ☉ | Srednja | 0.13% |
| A | 7,500-10,000 K | bela | modra bela | 1,4-2,1 M ☉ | 1,4-1,8 R ☉ | 5-25 L ☉ | Močan | 0.6% |
| F | 6,000-7,500 K | rumena bela | bela | 1,04-1,4 M ☉ | 1,15-1,4 R ☉ | 1,5-5 L ☉ | Srednja | 3% |
| G | 5,200-6,000 K | rumena | rumenkasto bela | 0,8-1,04 M ☉ | 0,96-1,15 R ☉ | 0,6-1,5 L ☉ | Šibka | 7.6% |
| K | 3,700-5,200 K | oranžna | bledo rumena oranžna | 0,45-0,8 M ☉ | 0,7-0,96 R ☉ | 0,08-0,6 L ☉ | Zelo šibka | 12.1% |
| M | 2,000-3,700 K | rdeča | svetlo oranžna rdeča | ≤ 0,45 M ☉ | ≤ 0,7 R ☉ | ≤ 0,08 L ☉ | Zelo šibka | 76.45% |
| R | 1,300-2,000 K | rdeča [] | rdeča [] | Neznano | Neznano | Neznano | Zelo šibka | Neznano |
| N | 1,300-2,000 K | rdeča [] | rdeča [] | Neznano | Neznano | Neznano | Zelo šibka | Neznano |
| S | 1,300-2,000 K | rdeča [] | rdeča [] | Neznano | Neznano | Neznano | Zelo šibka | Neznano |
Masa, polmer in svetilnost, navedeni za vsak razred, so primerni le za zvezde na glavni verigi in niso primerni za rdeče orjakinje. Spektralni razredi od O do M so razdeljeni z arabskimi številkami (0-9). Na primer, A0 označuje najbolj vroče zvezde v razredu A, A9 pa najbolj hladne zvezde. Sonce je uvrščeno v razred G2.
Hertzsprungov-Russellov diagram se pogosteje uporablja v astronomiji, saj povezuje tri pomembne spremenljivke: absolutno magnitudo, svetilnost in temperaturo na površju. Za astronomijo je tako pomemben kot periodni sistem za kemijo.
Običajne in navidezne barve
Običajni opisi barv so tradicionalni v astronomiji in predstavljajo barve glede na srednjo barvo zvezde razreda A, ki velja za belo. Navidezni barvni opisi so tisti, ki bi jih opazovalec videl, če bi poskušal opisati zvezde na temnem nebu brez pomoči očesa ali z daljnogledom.
Samo Sonce je belo, čeprav ga včasih imenujejo rumena zvezda. To je naravna posledica razvoja človeških optičnih čutil: krivulja odziva, ki povečuje splošno učinkovitost proti sončni osvetlitvi, bo po definiciji zaznala Sonce kot belo, čeprav med opazovalci obstajajo subjektivne razlike.
· 
R136a1, masivna Wolf-Rayetova zvezda
· 
Slika meglice M1-67 s Hubblovim vesoljskim teleskopom in Wolf-Rayetove zvezde WR 124 v središču
· 
Pravilno gibanje zvezd zgodnjega tipa v obdobju -/+ 200 000 let
· 
UGC 5797, galaksija z emisijskimi črtami, v kateri nastajajo masivne svetle modre zvezde
· ![]()
Spekter zvezde tipa O
· 
Zvezde tipa B v kopici Jewel Box
· 
Vega, zvezda tipa A, v primerjavi s Soncem
· 
Polaris, zvezda tipa F
· 
Gibanje zvezd poznega tipa okoli apeksa (levo) in antapeksa (desno) v -/+ 200 000 letih
· 
Sonce, zvezda tipa G
· 
Arktur, rdeča orjakinja tipa K v primerjavi z Antaresom tipa M
· 
Betelgeza, rdeča orjaška zvezda tipa M.
· 
VY Canis Majoris, hiperorjakinja tipa M
· .jpg)
R Sculptoris, ogljikova zvezda.
· _from_Pickles_1998.png)
Spektri pritlikavk (razred svetilnosti V) za standardne spektralne tipe, prevzeti iz Picklesa (1998).
· 
Vodnik za spektralne tipe Secchi ("152 Schjellerup" je Y Canum Venaticorum)
· 
Sirius A in B (bela pritlikavka tipa DA2), ki ju je razločil Hubble

Razvrstitev zvezd od O do M.

Hertzsprung-Russellov diagram povezuje razvrstitev zvezd z absolutno magnitudo, svetilnostjo in površinsko temperaturo.
Harvardska spektralna klasifikacija
Harvardski klasifikacijski sistem je enodimenzionalna klasifikacijska shema. Zvezde imajo na površini temperaturo od približno 2.000 do 40.000 kelvinov. Fizikalno razredi označujejo temperaturo zvezdine atmosfere in so običajno razvrščeni od najtoplejšega do najhladnejšega, kot je prikazano v naslednji tabeli:
Opomba: Konvencionalni barvni opisi opisujejo le vrh zvezdnega spektra. Vendar so dejanske vidne barve, ki jih vidi oko, svetlejše od običajnih barvnih opisov.
| Razred | Površinska temperatura |
| Dejanska vidna barva | Masa (sončne mase) | Polmer(sončni polmeri) | Svetilnost ( | Hydrogenlines | Delež vseh |
| O | ≥ 33,000 K | modra | modra | ≥ 16 M ☉ | ≥ 6,6 R ☉ | ≥ 30.000 L ☉ | Šibka | ~0.00003% |
| B | 10,000-33,000 K | modra bela | temno modra bela | 2,1-16 M ☉ | 1,8-6,6 R ☉ | 25-30.000 L ☉ | Srednja | 0.13% |
| A | 7,500-10,000 K | bela | modra bela | 1,4-2,1 M ☉ | 1,4-1,8 R ☉ | 5-25 L ☉ | Močan | 0.6% |
| F | 6,000-7,500 K | rumena bela | bela | 1,04-1,4 M ☉ | 1,15-1,4 R ☉ | 1,5-5 L ☉ | Srednja | 3% |
| G | 5,200-6,000 K | rumena | rumenkasto bela | 0,8-1,04 M ☉ | 0,96-1,15 R ☉ | 0,6-1,5 L ☉ | Šibka | 7.6% |
| K | 3,700-5,200 K | oranžna | bledo rumena oranžna | 0,45-0,8 M ☉ | 0,7-0,96 R ☉ | 0,08-0,6 L ☉ | Zelo šibka | 12.1% |
| M | 2,000-3,700 K | rdeča | svetlo oranžna rdeča | ≤ 0,45 M ☉ | ≤ 0,7 R ☉ | ≤ 0,08 L ☉ | Zelo šibka | 76.45% |
| R | 1,300-2,000 K | rdeča [] | rdeča [] | Neznano | Neznano | Neznano | Zelo šibka | Neznano |
| N | 1,300-2,000 K | rdeča [] | rdeča [] | Neznano | Neznano | Neznano | Zelo šibka | Neznano |
| S | 1,300-2,000 K | rdeča [] | rdeča [] | Neznano | Neznano | Neznano | Zelo šibka | Neznano |
Masa, polmer in svetilnost, navedeni za vsak razred, so primerni le za zvezde na glavni verigi in niso primerni za rdeče orjakinje. Spektralni razredi od O do M so razdeljeni z arabskimi številkami (0-9). Na primer, A0 označuje najbolj vroče zvezde v razredu A, A9 pa najbolj hladne zvezde. Sonce je uvrščeno v razred G2.
Hertzsprungov-Russellov diagram se pogosteje uporablja v astronomiji, saj povezuje tri pomembne spremenljivke: absolutno magnitudo, svetilnost in temperaturo na površju. Za astronomijo je tako pomemben kot periodni sistem za kemijo.
Običajne in navidezne barve
Običajni opisi barv so tradicionalni v astronomiji in predstavljajo barve glede na srednjo barvo zvezde razreda A, ki velja za belo. Navidezni barvni opisi so tisti, ki bi jih opazovalec videl, če bi poskušal opisati zvezde na temnem nebu brez pomoči očesa ali z daljnogledom.
Samo Sonce je belo, čeprav ga včasih imenujejo rumena zvezda. To je naravna posledica razvoja človeških optičnih čutil: krivulja odziva, ki povečuje splošno učinkovitost proti sončni osvetlitvi, bo po definiciji zaznala Sonce kot belo, čeprav med opazovalci obstajajo subjektivne razlike.
· 
R136a1, masivna Wolf-Rayetova zvezda
· 
Slika meglice M1-67 s Hubblovim vesoljskim teleskopom in Wolf-Rayetove zvezde WR 124 v središču
· 
Pravilno gibanje zvezd zgodnjega tipa v obdobju -/+ 200 000 let
· 
UGC 5797, galaksija z emisijskimi črtami, v kateri nastajajo masivne svetle modre zvezde
· ![]()
Spekter zvezde tipa O
· 
Zvezde tipa B v kopici Jewel Box
· 
Vega, zvezda tipa A, v primerjavi s Soncem
· 
Polaris, zvezda tipa F
· 
Gibanje zvezd poznega tipa okoli apeksa (levo) in antapeksa (desno) v -/+ 200 000 letih
· 
Sonce, zvezda tipa G
· 
Arktur, rdeča orjakinja tipa K v primerjavi z Antaresom tipa M
· 
Betelgeza, rdeča orjaška zvezda tipa M.
· 
VY Canis Majoris, hiperorjakinja tipa M
· (1).jpg)
R Sculptoris, ogljikova zvezda.
· _from_Pickles_1998(1).png)
Spektri pritlikavk (razred svetilnosti V) za standardne spektralne tipe, prevzeti iz Picklesa (1998).
· 
Vodnik za spektralne tipe Secchi ("152 Schjellerup" je Y Canum Venaticorum)
· 
Sirius A in B (bela pritlikavka tipa DA2), ki ju je razločil Hubble

Razvrstitev zvezd od O do M.

Hertzsprung-Russellov diagram povezuje razvrstitev zvezd z absolutno magnitudo, svetilnostjo in površinsko temperaturo.
Sorodne strani
- Hertzsprungov-Russellov diagram
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je zvezdna klasifikacija?
O: Zvezdna klasifikacija je način razvrščanja zvezd v skupine glede na njihovo temperaturo.
V: Kako lahko izmerimo temperaturo zvezde?
O: Temperaturo zvezde lahko izmerimo, če pogledamo njen spekter ali vrsto svetlobe, ki jo sveti.
V: Katerih je sedem glavnih spektralnih tipov?
O: Sedem glavnih spektralnih tipov je M, K, G, F, A, B in O.
V: Katera vrsta zvezd je najhladnejša?
O: Najhladnejše so zvezde tipa M.
V: Katera vrsta zvezd je najbolj vroča?
O: Zvezde tipa O so najbolj vroče zvezde.
V: Ali poleg teh sedmih glavnih vrst obstajajo še kakšne druge?
O: Da, obstajajo še druge vrste, kot so W, R, N in S, ki jih je težje najti.
V: V kateri razred spada naša Zemlji najbližja zvezda - Sonce?
O: Sonce spada v razred G.
Iskati