Poplavni bazalt
Poplavni bazalt ali bazaltna past je rezultat velikega vulkanskega izbruha ali serije izbruhov, ki z bazaltno lavo prekrije velike površine kopnega ali oceanskega dna.
Poplavni bazalti so v prazgodovini prekrili območja, velika kot celina, ter ustvarili velike planote in gorskeverige. Poplavni bazalti so izbruhnili v različnih obdobjih zemeljske zgodovine. So jasen dokaz, da ima Zemlja obdobja večje aktivnosti, ne pa enotnega ustaljenega stanja.
Ena od razlag za poplavne bazalte je, da so nastali zaradi kombinacije celinskega razpiranja in z njim povezanega taljenja. Nato plaščni plamen proizvede velike količine bazaltne magme. Ta ima nizko viskoznost, zato "poplavlja" in ne tvori višjih vulkanov.
Poplavni bazalti se začnejo na globini med 100 in 400 km v astenosferi. Za tako veliko delno taljenje, kot je to v pasti, ki izloča ogromne količine lave, je potreben velik dovod toplote. Takšno taljenje se lahko zgodi v bližini vroče točke, pri čemer nastane mešanica magme iz globin vroče točke s površinsko magmo, ki jo proizvaja plaščni pljusk.
Več poplavnih bazaltnih tokov v bazaltni skupini reke Kolumbije. Na fotografiji so vidne stopničaste oblike teh formacij, imenovane pasti. Zgornji bazalt je član Roza, medtem ko je v spodnjem kanjonu izpostavljen bazalt iz člena Frenchmen Springs.
Skala v magmatski provinci Parana, Brazilija. Del velikega toka lave pred 128 do 138 milijoni let. Deli tega dogodka so vidni v pasti Etendeka v Namibiji in Angoli. Ta območja so se dotikala Pangeje
Plošče za lavo
Lavna planota je ravna in široka površina (plato), ki nastane, ko lava izvira iz tal in se zelo hitro razširi. Sčasoma se lahko plasti lave kopičijo in tvorijo lavno planoto. Tukaj so splošne lastnosti lavnih planot:
- Gre za zelo velika območja bazaltne lave s plastovito strukturo.
- Z vsakim izbruhom lave se planota poveča in dvigne.
- Običajno so ploščate.
- Zaradi izbruhov sredi oceanskega grebena na morskem dnu nastanejo velike ravnine.
- Lava na teh planotah je tanka in tekoča.
- Te planote lahko nastajajo več milijonov let.
- Sčasoma se lahko na istem območju zaradi številnih izbruhov razpok oblikuje visoka planota.
Primeri
Pasti Emeishan na jugozahodu Kitajske v okolici province Sečuan, pasti Deccan v osrednji Indiji, sibirske pasti in planota Columbia River Plateau na zahodu Severne Amerike so štiri velika območja, ki jih pokrivajo prazgodovinski poplavni bazalti. Dva največja poplavna bazalta v zgodovinskem času sta bila v Eldgjáju in Lakagigarju, oba na Islandiji. Največji in najbolje ohranjen celinski poplavni bazaltni teren na Zemlji je del Mackenziejeve velike igneozne province v Kanadi. Marije na Luni so dodatni, še obsežnejši poplavni bazalti. Poplavni bazalti na dnu oceanov ustvarjajo oceanske planote.
Površina, ki jo pokrije en izbruh, lahko znaša od približno 200 000 km² (Karoo) do 1 500 000 km² (sibirske pasti). Debelina je lahko od 2000 m (Dekanske pasti) do 12.000 m (Vrhunsko jezero). Te so zaradi erozije manjše od prvotnih volumnov.
Še en primer lavne planote je Velikanov prehod v okrožju Antrim na Severnem Irskem. Ta je bil prvotno del velike vulkanske planote, imenovane Thulean Plateau.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je poplavni bazalt?
O: Poplavni bazalt je posledica velikanskega vulkanskega izbruha ali serije izbruhov, ki z bazaltno lavo prekrije velike površine kopnega ali oceanskega dna.
V: Kako veliko površino lahko pokrivajo poplavni bazalti?
O: Poplavni bazalti so v prazgodovini prekrili območja, velika kot celotna celina, in ustvarili velike planote in gorske verige.
V: Kaj povzroča nastanek poplavnih bazaltov?
O: Poplavne bazalte povzroča kombinacija celinskega razpiranja in z njim povezanega taljenja ter plaščnega plazu, ki proizvaja velike količine bazaltne magme.
V: Od kod izvirajo poplavni bazalti?
O: Poplavni bazalti se začnejo na globini med 100 in 400 km v astenosferi.
V: Kaj je potrebno, da pride do delnega taljenja v tako velikem obsegu?
O: Da bi se delno taljenje lahko zgodilo v tako velikem obsegu, kot je taljenje pasti, pri katerem se izločijo ogromne količine lave, je potreben velik dovod toplote.
V: Od kod prihaja ta toplota?
O: Vnos toplote prihaja iz bližine vroče točke, kar povzroči mešanje magme iz globin vroče točke s površinsko magmo, ki nastaja v plašču.
V: Kako vemo, da ima Zemlja obdobja večje aktivnosti, namesto da bi bila v enakomernem ustaljenem stanju?
O: Vemo, da ima Zemlja obdobja večje aktivnosti in ne enakomernega ustaljenega stanja, ker so v zgodovini Zemlje v različnih obdobjih izbruhnili poplavni bazalti - ti so jasen dokaz za to dejstvo.
