Sibirske pasti: vulkanski izbruhi, magmatska provinca in izumrtje
Sibirske pasti: prelomni vulkanski izbruhi velike magmatske province, povezani s permsko-triasnim izumrtjem — vzroki, dokazi in globalne posledice.
Sibirske pasti tvorijo veliko območje vulkanskih kamnin, znano kot velika magmatska provinca, v ruski regiji Sibirija.
Veliki izbruhi, ob katerih so nastale pasti, so bili eden največjih znanih vulkanskih dogodkov v zadnjih 500 milijonih let zemeljske zgodovine. Trajali so milijon let in se raztezali na meji med permom in triasom pred približno 251 do 250 milijoni let. To je bil isti čas kot permsko-triasno izumrtje, zaradi katerega je po ocenah izumrlo 90 % takrat obstoječih vrst. Izbruh sibirskih pasti je možen vzrok za to "veliko izumiranje". Poleg tega so izbruhi sprožili množico sekundarnih učinkov: izpusti velikih količin ogljikovega dioksida (CO2) in žveplovih spojin (SO2), dolgotrajne globalne klimatske spremembe, zakisanje in segrevanje oceanov ter anoksijo, kar je močno poseglo v kopenske in morske ekosisteme.
Izraz "pasti" izhaja iz švedske besede za stopnice (trappa ali včasih trapp) in se nanaša na stopničaste hribe, ki tvorijo pokrajino regije in so značilni za poplavne bazalte. Ti debeli sloji lave in intruzivnih kamnin (silli in bazaltne police) se v skalnem prerezu kažejo kot stopnje ali terase, od tod ime.
Poreklo in geologija
Sibirske pasti so primer velike magmatske province, ki nastane ob hitrem izlivanju ogromenih količin lave iz notranjosti Zemlje. Lava je iztekla na površje kot široki tokovi bazalta, hkrati pa so se ob tem v spodnjih plasteh razširili silli, ki so razgreli okoljske usedline. Geological features vključujejo debele plasti bazalta, velike intruzije in široke razpoke, po katerih je magma prišla do površja. Prostornine izlitih kamnin so ocenjene v milijonih kubičnih kilometrov, kar jasno kaže na velikanski obseg tega dogodka.
Časovni okvir in povezava z izumrtjem
Starost sibirskih pasti je natančno določena z radiometričnim datiranjem in sovpada s koncem permskega obdobja (približno 251–252 milijonov let nazaj). Zaradi časovne ujemanja in geokemičnih dokazov raziskovalci menijo, da so izbruhi močno prispevali k permsko-triasnemu izumrtju. Mehanizmi vključujejo hitro klimatsko ogrevanje zaradi velikega izpusta CO2, začasno ohladitev površja zaradi žveplovih aerosolov, kislinski dež, propad kopenskih rastlinskih in živalskih verig ter množično razrahljanje morskega kisika (anoksija), ki je ubila številne morske vrste.
Dokazi in geokemični sledi
Dokazi za povezavo vključujejo stratigrafske korelacije, radiometrične datume in geokemične signale. V slojih okoli meja izumrtja znanstveniki najdejo povečane koncentracije žvepla, ogljika in težkih kovin (npr. živec/živa, nikelj), kar nakazuje na velike vulkanske emisije ter včasih tudi topenje ogljikovega rezervarja ali premoga. Anoksični morski sedimentni zapisi, spremembe v stabilnih izotopih ogljika in dokazi o masovnem umiranju organizmov dodatno podpirajo hipotezo o povezavi med izbruhi in kriznim dogodkom.
Skupni učinki na okolje in življenje
Posledice velikih izbruhov so bile večplastne in trajne: kratkoročni učinki so vključevali temnenje zaradi žveplovih aerosolov in kisel dež, medtem ko je dolgotrajno povečanje toplogrednih plinov povzročilo globalno segrevanje in spremembe v oceanu. Spremembe v kemični sestavi oceanov so privedle do zmanjšanja kisika in kolapsa morskih ekosistemov, na kopnem pa so številne vrste izgubile življenjski prostor ali prehranjevalne verige.
Sodobne raziskave in pomen
Študije sibirskih pasti so pomembne, ker pomagajo razumeti, kako lahko veliki vulkanski dogodek vpliva na klimo in biotsko raznovrstnost. Primeri, kot so sibirske pasti in kasnejši dekanonski izbruhi (pri izumrtju dinozavrov), služijo kot primeri za raziskovanje vpliva velike emisije toplogrednih plinov in hitro spreminjajočih se podnebnih razmer. Poleg znanstvene vrednosti imajo ti kamninski kompleksi tudi gospodarsko vrednost, saj so v nekaterih regijah povezani z nahajališči mineralnih surovin.
Sibirske pasti so torej ključni element razumevanja enega najpomembnejših prelomov v zemeljski zgodovini — in opozorilo o posledicah velikih, hitro sproščenih količin toplogrednih plinov ter drugih geokemičnih motenj v zemeljskem sistemu.
Obseg sibirskih pasti. (Zemljevid v nemščini)
Geografski obseg
Ogromne količine bazaltne lave so v poplavnem bazaltnem dogodku prekrile obsežno območje prvotne Sibirije. Danes je pokrito območje veliko približno 2 milijona km², kar je približno enako površini zahodne Evrope, ocene prvotne pokritosti pa segajo do 7 milijonov km². Prvotna količina lave je ocenjena na 1 do 4 milijone km³.
Izvor
Vir bazalta Sibirskih pasti je bil verjetno plaščni pljusk v osnovi skorje, ki je izbruhnil skozi Sibirski kraton (najstarejši del sibirske kontinentalne plošče). Analiza helijevih izotopov v bazaltih kaže na izvor pluma. Znanstvena razprava se nadaljuje. Obstaja manjšinska sporna teorija, ki trdi, da je plazove povzročil udarec velikega asteroida.
Vpliv na prazgodovinsko življenje
Ta obsežen eruptivni dogodek je potekal na meji med permom in triasom pred približno 250 milijoni let in se pogosto navaja kot vzrok za permsko-triasno izumrtje. To izumrtje, imenovano tudi veliko umiranje, je prizadelo vse življenje na Zemlji in po ocenah je uničilo 90 % takrat živečih vrst. Življenje na kopnem je potrebovalo 30 milijonov let, da si je opomoglo od okoljskih motenj, ki jih je povzročil izbruh sibirskih pasti.
Eno od območij svetovne dediščine, planoto Putorana, sestavljajo sibirske pasti
Sibirske pasti in nikelj
Sibirske pasti naj bi izbruhnile skozi številne vire v obdobju milijona let ali več, verjetno vzhodno in južno od Norilska v Sibiriji. Velikansko nahajališče niklja, bakra in paladija v Norilsku je nastalo znotraj magmatskih tokov v glavnih sibirskih pasteh. Prisotnost obsežnih nahajališč tufov in piroklastike kaže na to, da je med izbruhi bazaltnih lav ali pred njimi prišlo do več velikih eksplozivnih izbruhov. Na eksplozivne izbruhe kaže tudi prisotnost silicijevih vulkanskih kamnin, kot je riolit.
Sorodne strani
- Poplavni bazalt
- Pasti Deccan
Vprašanja in odgovori
V: Kje se nahajajo sibirski haskiji?
O: Sibirske pasti se nahajajo v ruski regiji Sibirija.
V: Kakšno vrsto vulkanske kamnine tvorijo sibirske pasti?
O: Sibirske pasti tvorijo veliko območje vulkanskih kamnin, znano kot velika magmatska provinca.
V: Kako dolgo so trajali izbruhi, ki so oblikovali Sibirske pasti?
O: Izbruhi, ki so oblikovali Sibirske pasti, so trajali milijon let.
V: Kdaj je prišlo do izbruhov, ki so oblikovali sibirske pasti?
O: Izbruhi, ki so oblikovali sibirske pasti, so potekali na meji med permom in triasom, pred približno 251 do 250 milijoni let.
V: Kaj se je dogajalo hkrati z izbruhi, ki so oblikovali sibirske pasti?
O: Permsko-triasno izumiranje se je dogajalo hkrati z izbruhi, ki so oblikovali sibirske pasti.
V: Koliko vrst je po ocenah izumrlo zaradi permsko-triasnega izumrtja?
O: Ocenjuje se, da je zaradi permsko-triasnega izumrtja izumrlo 90 % vrst, ki so takrat obstajale.
V: Zakaj se griči, ki oblikujejo pokrajino regije, imenujejo "pasti"?
O: Izraz "pasti" izhaja iz švedske besede za stopnice in se nanaša na stopničaste hribe, ki oblikujejo pokrajino regije in so značilni za poplavne bazalte.
Iskati