Emejšanske pasti (Emeishan Traps): poplavna bazaltna provinca v Sečuan
Emejšanske pasti (Emeishan Traps) v Sečuan: poplavna bazaltna provinca iz permskega obdobja, ključna za razumevanje vulkanizma, paleontologije in množičnih izumiranj.
Emeishan Traps so poplavna bazaltna vulkanska pokrajina na jugozahodu Kitajske v okolici province Sečuan. Ime izvira iz gore Emei (Emei Shan), po kateri je provinca tudi poimenovana. Na tem območju najdemo številne vrste magmatskih kamnin, vključno z debelimi bazaltnimi tokovi, basaltnimi plagioklaznimi skrilavci in intruzivnimi telesi. V geologiji je ta enota znana kot velika magmatska provinca (large igneous province, LIP); v literaturi jo pogosto imenujejo tudi permska velika ignena provinca Emeishan ali preprosto Emeishan Traps.
Struktura pasti je stopničasta: sestavljene so iz številnih plasti bazalta, ki so jih odložili zaporedni izbruhi magme. Ti bazaltni tokovi se izmenjujejo z manj pogostimi plagioklaznimi in mafnih intruzijami ter lokalnimi piroklastičnimi enotami. Debelina posameznih slojev je lahko različna — v nekaterih delih so seplastitve ohranile kot debele sekvence, lokalno pa so kumulativne debeline velikih paketov lave pomembne za razumevanje prostornine izbruhov.
Izbruhi, ki so povzročili nastanek Emejšanskih pasti, so se začeli pred približno 260 milijoni let, v srednjem permu (obdobje, znano tudi kot guadalupijsko ali kapitanijsko obdobje). Pasti so mnogo manjše od sibirskih pasti, ki so nastale pozneje (približno pred 251 milijoni let), a so vseeno obsegale velike površine in izločile velike količine magmatskih produktov. Skupna površina emejshanske province znaša več deset tisoč kvadratnih kilometrov, sloji lave pa so lokalno debeli in kažejo znake večfazne izbruhne zgodovine.
Geološke in geokemijske študije, vključno z radiometričnim datiranjem (npr. U–Pb in Ar–Ar), kažejo na tesno časovno povezavo med izbruhi in spremembami v sedimentarnih zapisih. Učinki teh izbruhov so vplivali na ekologijo in paleontologijo takratnega sveta; sproščanje velikih količin toplogrednih plinov (CO2), žveplovih spojin (SO2) in drugih volatnih snovi je verjetno povzročilo globalne klimatske spremembe, zakisljevanje oceanov in lokalno ali razširjeno anoksijo v morskih basenih. Zato so Emejšanske pasti pogosto povezane z množičnim izumiranjem ob koncu guadalupijskega obdobja, ki predstavlja pomemben biotski upad pred koncem permskega obdobja.
Razprava o vzrokih množičnih izumrtij
Pasti Emeishan so del širše znanstvene razprave o vzrokih za množična izumrtja. Izumrtje ob koncu guadalupijskega (capitanijskega) intervala se je zgodilo skoraj istočasno z nastankom emejšanskih pasti, kar podpira idejo, da je intenziven vulkanizem lahko ena glavnih gonilnih sil za to izumrtje. Nasprotna ali dopolnilna teorija predlaga, da so trki meteorjev ali kometov povzročili resne okoljške spremembe ali celo sprožili vulkanske dogodke. Nekateri predlogi vključujejo tudi kompleksne kombinacije dejavnikov — vulkanizem, spremembe morske cirkulacije, pomanjkanje kisika in trki — ki bi sočasno prispevali k biotskemu zmanjšanju. Hipoteza, da so udarci neposredno povzročili poplavne bazaltne izbruhe, kot so tisti, ki so ustvarili Emejšanske pasti, pa zaenkrat nima široke podpore v geološki skupnosti.
Pomembnost in sedanje raziskave
Raziskave Emejšanskih pasti še naprej potekajo: proučujejo se natančna časovna kronologija, količine izločenih plinov, vpliv na morske in kopenske ekosisteme ter žarišča magmatizma. To območje je tudi dober primer, kako lahko velike magmatske province vplivajo na globalno podnebje in biotsko raznolikost v geološki perspektivi. V terenskih razpravah geologi in paleontologi kombinirajo sedimentne zapise, izotopne analize in fosilne podatke, da bi bolje razumeli mehanizme povezovanja vulkanizma in množičnih izumrtij.
Za obiskovalce so v Sečuanu in sosednjih regijah razvidni ostanki teh starodavnih izbruhov v obliki izrastkov, erodiranih plošč in intruzivnih teles; hkrati pa ostaja Emeishan pomemben predmet znanstvenih raziskav, ki prispevajo k razumevanju zemeljskih sistemov v preteklosti.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je past Emeishan?
O: Pasti Emeishan so poplavna bazaltna vulkanska pokrajina na jugozahodu Kitajske v okolici province Sečuan. Sestavljajo ga stopničaste kamnine, sestavljene iz številnih plasti bazalta, ki so nastale z zaporednimi izbruhi magme, ki so se začeli pred približno 260 milijoni let.
V: Kakšna je velikost Emeških pasti v primerjavi z drugimi velikimi magmatskimi pokrajinami?
O: Emeške pasti so veliko manjše od sibirskih pasti, ki so nastale kmalu zatem, pred približno 251 milijoni let.
V: Kakšen vpliv so imele emeške pasti na ekologijo in paleontologijo?
O: Kljub majhnosti v primerjavi z drugimi velikimi magmatskimi pokrajinami so bile emšejske pasti dovolj velike, da so vplivale na takratno ekologijo in paleontologijo. So del množičnega izumiranja proti koncu permskega obdobja.
V: Katera teorija je bila predlagana za razlago množičnih izumiranj?
O: Ena od predlaganih teorij za razlago množičnih izumiranj je, da so jih povzročili trki meteorjev ali kometov. V tem kontekstu se domneva, da so udarci povzročili poplavne bazaltne izbruhe, kot so tisti, ki so povzročili Emeshijske pasti. Ta hipoteza ni splošno podprta.
V: Kdaj so se začeli izbruhi, ki so povzročili nastanek emešanskih pasti?
O: Izbruhi, ki so povzročili nastanek emešanskih pasti, so se začeli pred približno 260 milijoni let.
V: Kako sta povezana vulkanizem in množična izumrtja?
O: Izumrtje ob koncu guadalupskega obdobja se je zgodilo skoraj istočasno, ko so nastale pasti Emeishan, kar potrjuje trditev, da je vulkanizem glavna gonilna sila množičnih izumiranj.
Iskati