Izumrtje ob koncu ordovika
Izumrtje ob koncu ordovika je tretje največje izumrtje v fanerozoiku. Ordovik je sledil kambriju in silurju. Na kopnem ni bilo živih bitij, razen bakterij in morda nekaterih enoceličnih alg. Biota je bila skoraj v celoti morska.
Izumiranje je potekalo v dveh korakih, na začetku in na koncu hirnancijske faze, ki je bila zadnja faza ordovika.
1. Pred dogodkom: toplo podnebje, anoksični dogodek v globokem oceanu. oceansko dno je bilo anoksično (malo ali nič kisika). Črni skrilavci so se odlagali v globoke oceanske plasti; karbonati so se odlagali na kisikovih celinskihpolicah.
2. Prvi korak: podnebje se ohladi; menjava vode v morjih. Naraščajoča anoksična voda ubije večino planktona, zaradi krčenja morij pa se zmanjšajo habitati. Hladna faza z jasnimi dokazi o razširjeni poledenitvi.
4. Drugi korak: ponovno se vzpostavi segrevanje oceana, ledeniki se stopijo, anoksične razmere dosežejo celinske police in ponovno uničijo favno.
Osnovni mehanizem: podnebje se spreminja iz zelo toplega v zelo hladno in nazaj v zelo toplo. Podnebne spremembe so povzročile spremembe v oceanskem kroženju. Tako bentoška (oceansko dno) kot pelagična favna sta se soočili s pogoji, ki jim nista bili kos.
V izumrtju ob koncu ordovika je izumrlo več kot 100 družin nevretenčarjev in skoraj polovica rodov. Izumrli so brahiopodi in mahovnjaki ter številne družine trilobitov, konodontov in graptolitov.
Vzrok za to je bilo verjetno dviganje in erozija Apalaškega gorovja. Zaradi vzpona je v ozračje prišlo veliko CO2, erozija pa ga je odvzela.
Sorodne strani
- Seznam dogodkov izumrtja
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je dogodek izumrtja ob koncu ordovika?
O: Izumrtje ob koncu ordovika je tretje največje izumrtje v fanerozoiku. Zgodilo se je v obdobju ordovika, ki je sledilo kambriju in silurju.
V: Katere vrste organizmov je prizadel ta dogodek izumrtja?
O: Biota, ki jo je to izumrtje prizadelo, je bila skoraj v celoti morska, na kopnem ni bilo živih bitij, razen bakterij in morda nekaj enoceličnih alg. Izumrlo je več kot 100 družin nevretenčarjev, med njimi brahiopodi, briozoji, trilobiti, konodonti in graptoliti.
V: Kako je prišlo do tega izumrtja?
O: To izumrtje je potekalo v dveh korakih - najprej je sprememba podnebja iz zelo toplega v zelo hladno povzročila menjavo vode v morjih in dviganje anoksične vode je uničilo večino planktona; drugič se je z otoplitvijo oceana ponovno stopil ledenik in anoksične razmere so dosegle celinske police, kar je ponovno uničilo favno.
V: Kaj je povzročilo te podnebne spremembe?
O: Vzrok teh podnebnih sprememb je bil verjetno dvig in erozija Apalaškega gorovja, ki je v ozračje vneslo veliko CO2 in ga nato spet odvedlo.
V: Koliko rodov je bilo prizadetih zaradi tega izumrtja?
O: Izumrtje je prizadelo skoraj polovico vseh rodov.
V: Ali je to množično izumrtje vplivalo na kakšne kopenske organizme?
O: Izumrtje ni prizadelo nobenega kopenskega organizma, saj takrat na kopnem ni bilo živih bitij, razen bakterij in morda nekaterih enoceličnih alg.
V: Ali so v tem obdobju obstajali dokazi o razširjeni poledenitvi? O: Da, med hladnim obdobjem, ko so se temperature močno znižale, so bili jasni dokazi o razširjeni poledenitvi.
