Etna – največji aktivni vulkan Evrope: zgodovina, izbruhi, dejstva

Etna je vulkan na vzhodni obali Sicilije, ki je del južne Italije. Je največji aktivni vulkan v Evropi in eden najbolj aktivnih vulkanov na svetu. Njegova višina se spreminja zaradi pogostih izbruhov; običajno se navaja približno 3.300–3.350 metrov nadmorske višine, vendar se to lahko spremeni po večjih erupcijah. Etna izbruhne vsakih nekaj let, pogosto pa je tudi stalno aktivna z manjšimi strombolijanskimi in efuzivnimi izbruhi, ki ustvarjajo lave in pepel.

Geologija in struktura

Etna leži na stičišču kompleksnega tektonskega okolja, kjer vplivi afriške in evrazijske plošče ter lokalne raztezne deformacije vplivajo na nastanek magme. Gre za večkratni stožec z več kraterji na vrhu; med najbolj znanimi so Bocca Nuova, Voragine, Severovzhodni krater (Northeast Crater) in Jugovzhodni krater (Southeast Crater). Njegova magma je večinoma bazaltna, kar omogoča tekoče lave in pogosto efuzivne tokove, občasno pa se pojavijo tudi eksplozivnejši dogodki, ki proizvedejo pepel in balistične izmetke.

Zgodovina izbruhov

Najbolj uničujoč izbruh Etne v zgodovini se je začel 11. marca 1669. Iz njega je iztekla lava, ki je uničila 10 vasi in pet tednov pozneje, 15. aprila, dosegla mesto Catania. Številne stavbe so bile uničene, nekaj ljudi pa je umrlo. Ta dogodek je eden najbolje dokumentiranih v zgodovini Etne in pokazal potencial lave za velike dolgoročne spremembe v pokrajini.

Večji izbruhi v dvajsetem stoletju so bili leta 1928, 1949, 1971, 1983 in 1992 ter izbruh leta 2001. Leta 1971 je pod lavo pokopal observatorij Etna (zgrajen konec 19. stoletja). Ob izbruhu leta 1992 je mesto Zafferana ogrožal tok lave, vendar so ga uspešna prizadevanja za preusmerjanje lave rešila, pri čemer je bila izgubljena le ena stavba nekaj sto metrov izven mesta. Te intervencije — gradnja nasipov, preusmerjevalnih jarkov in včasih uporaba eksplozivov za odpiranje ali zapiranje tokov — so pokazale, da je v nekaterih primerih mogoče omejiti škodo, vendar z veliko truda in tveganja.

V letih 2002–2003 je največja serija izbruhov v zadnjih letih dvignila ogromen steber pepela, ki ga je bilo mogoče videti iz vesolja in je padel vse do Libije na drugi strani Sredozemskega morja. Seizmična aktivnost ob tem izbruhu je povzročila, da so vzhodni oboki vulkana zdrsnili do dva metra, številne hiše na obronkih vulkana pa so bile poškodovane. Izbruh je uničil tudi smučišče Rifugio Sapienza na južnem pobočju vulkana.

Nevarnosti in vplivi

Glavne vulkanske nevarnosti, povezane z Etno, so:

• lava, ki lahko uniči stavbe, ceste in infrastrukturo;
• pepeli, ki motijo promet (tudi letalski), onesnažujejo vodo in lahko povzročajo težave z dihanjem;
• piroklastični tokovi in eksplozije v primeru močnejših, bolj eksplozivnih dogodkov (redkejše kot pri nekatereh drugih vulkanih);
• seizmična aktivnost in zemeljski plazovi, ki lahko povzročijo poškodbe na pobočjih;
• emisije plinov (npr. SO2), ki lahko škodujejo zdravju in kmetijskim pridelkom.

Velik dolgoročni riziko predstavlja tudi možnost delnega zrušenja vulkanskega sektorja, kar bi lahko sprožilo velike premike in celo tsunami v Sredozemskem morju — to so sicer scenariji z nizko verjetnostjo, a s potencialno velikim učinkom.

Spremljanje in upravljanje tveganj

Etna je eno najbolje spremljanih vulkanskih območij. Osservatorio Etneo in Nacionalni inštitut za geofiziko in vulkanologijo (INGV) stalno spremljata seizmične signale, deformacije tal (GPS, inSAR), sestavo plinov in termalne anomalije. Zaradi tega so napovedi in opozorila bolj zanesljiva kot pri mnogih drugih vulkanih, kar omogoča pravočasno evakuacijo in ukrepe za zmanjšanje škode.

Kultura, gospodarstvo in turizem

Etna ima velik vpliv na lokalno gospodarstvo in kulturo. Rodovitne vulkanske tal (vinarstvo, kmetijstvo) so značilne za območje, obronki vulkana pa so poseljeni z vasicami, vinogradi in nasadi agrumov. Etna je tudi priljubljena turistična destinacija: obiskovalci lahko dosegajo višje dele z žičnico in vodniki, poleti so možne pohodniške ture, pozimi pa deluje smučišče. Vzporedno s tem je zaščita obiskovalcev in lokalnega prebivalstva stalna prioriteta.

Za obiskovalce — varnostni nasveti

• Pred obiskom preverite zadnja opozorila INGV in lokalnih oblasti glede aktivnosti vulkana.
• Uporabljajte vodene ture, še posebej za vzpon na višje dele in v bližino kraterjev.
• Nosite primerno obutev in opremo; na višini in v bližini izbruhov so razmere lahko surove in hitro spremenljive.
• Izogibajte se območjem z vidnimi izlivnimi tokovi lave, svežim pepelom ali plinskimi izpusti.

Etna ostaja ključni del naravne, znanstvene in kulturne krajine Sicilije. Zaradi svoje pogostosti izbruhov, dostopnosti in pomena za raziskave o vulkanizmu je predmet stalnega zanimanja vulkanologov, turistov in lokalnih skupnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja gora Etna?

V: Kako pogosto izbruhne Etna?

V: Kateri izbruh Etne v zgodovini je bil najbolj uničujoč?

V: Koliko vasi so uničili tokovi lave ob izbruhu leta 1669?

V: Kdaj je leta 1992 izbruhnila Etna in kakšne so bile njene posledice?

V: Kaj se je zgodilo med izbruhi Etne v letih 2002-2003?

V: Kaj je bilo uničeno med izbruhom Etne v letih 2002-2003?

Išči po črki