Blatni vulkani: nastanek, plini (metan) in glavne značilnosti
Blatni vulkani — nastanek, izpusti metana, glavne značilnosti, velikosti in nevarnosti. Poglobljen vodnik o hladnih vulkanih in njihovih plinih.
Blatni vulkan ali blatna kupola je vrsta vulkana, ki nastane zaradi izbruha tekočin in plinov iz zemeljske skorje na površje. Za razliko od magmatskih vulkanov ne gre za taljenje kamnin z visokimi temperaturami, temveč za izbijanje gosto zmesi gline, sedimentnih delcev, slane vode in plinov. Blatni vulkani se pojavljajo tako na kopnem kot na morskem dnu in nastanejo zaradi prekomernega tlaka v plinih in tekočinah, pogosto povezanega z viri ogljikovodikov (nafta, zemeljski plin) ali razkrojem organskih snovi v sedimenih.
Nastanek
Proces nastanka je običajno naslednji: pod površjem se v zaprtih plasteh nabirajo plini (predvsem metan), voda in fino deljeni sedimenti. Ko tlak preseže mehansko trdnost nadložnih plasti, se mešanica iztisne na površje skozi razpoke ali šibke cone. Izbruhi so lahko stalni (stikajoči se razlivi in šumenje) ali epizodični in eksplozivni, če hitro izstopi velika količina plina. Blatni vulkani so zato tudi pokazatelji aktivnosti v podzemnih ogljikovodikih in dinamike sedimentnih bazenov.
Plini in kemijska sestava
Večina plinov, ki jih oddajajo blatni vulkani, je metan. Ta metan je lahko biogenega izvora (mikrobni razkroj organskih snovi) ali termogenega (termalno razpadanje organike globlje v zemeljski skorji). Poleg metana so v izločenih plinih prisotni tudi ogljikov dioksid, dušik, vodikov sulfid in včasih sledovi drugih ogljikovodikov. Metan se lahko sprošča kot prost plin ali v obliki vodenih hidratov v hladnejših pogojih (morsko dno).
Značilnosti tekočin in trdnih snovi
Običajno blatni vulkani izločajo gosto, kašasto zmes, v kateri so razpršene trdne snovi (glina, mulj, drobni sedimenti) in tekočine, ki so lahko slane ali kemično obarvane. Pogosto gre za vodo z raztopljenimi solmi ali kislinami v vodi (npr. raztopljene sulfinske spojine), kar vpliva na barvo in vonj izbruhajočega materiala. Na površju se lahko tvorijo stoječe luže, kupole ali stožci iz sušečega se blata.
Morfologija in velikost
Oblika blatnih vulkanov je raznolika: od majhnih blatnih bazenčkov in sals do velikih kupol in stožcev. Največji blatni vulkani imajo premer tudi do 10 kilometrov in lahko dosežejo višino do 700 metrov, čeprav so takšne velikosti redke. Pogostejše so manjše oblike (od nekaj metrov do nekaj sto metrov v premeru). Na površju se srečamo z značilnimi oblikami, kot so:
- Gryphoni — majhni izbruhi z brbotajočimi odprtinami;
- Salse — blatna in vodna jezera ob izvoru plinov;
- Blatne kupole/stožci — suhe ali polsuhe gmote blata, ki se kopičijo okoli izbruha.
Gde se pojavljajo
Blatni vulkani so razširjeni po vsem svetu, tudi v regijah, kjer so obilo sedimentov in ogljikovodikov — znane koncentracije so ob Jadranu, v Kaspijskem morju (Azerbajdžan ima veliko blatnih vulkanov), na Balkanu, v Indoneziji, na Trinidadu in drugod. Mnogi so podmorski in jih lahko odkrije sonar ali potapljaška opazovanja.
Ekološki, klimatski in gospodarski pomen
Izpusti metana iz blatnih vulkanov so pomembni z vidika podnebnih sprememb, saj je metan močan toplogredni plin. Hkrati so blatni vulkani koristni za geologe in raziskovalce, ker razkrivajo sestavo podzemnih plasti ter lahko kažejo na nahajališča nafte in zemeljskega plina. Včasih plin lahko vname in povzroči požare ali eksplozije; izbruhi lahko tudi povzročijo lokalne spremembe pokrajine in vplivajo na infrastrukturo.
Nadzor, raziskave in raba
Raziskovanje blatnih vulkanov vključuje geofizikalne metode (seizmično profiliranje, sonar), vzorčenje plinov in blata ter kemično analizo (npr. plinska kromatografija). V nekaterih primerih se preuči možnost zajema sproščenega plina za energijske namene ali varno odvajanje, vendar je to zapleteno zaradi razpršenosti in občasne nepredvidljivosti izbruhov.
Glavne značilnosti (povzetek)
- Nizke temperature: Temperature v blatnih vulkanih so veliko nižje kot v magmatskih vulkanih, saj ne gre za magmo.
- Sestava: izbruhi vsebujejo blato (glina, sediment), slano ali kemično obarvano vodo in pline.
- Glavni plin: večino plinov predstavlja metan, kar ima posledice za podnebje in rudarstvo.
- Dodatni plini: prisotni so tudi ogljikov dioksid, dušik in včasih vodikov sulfid; metan se pojavlja v različnih oblikah (prost plin ali hidrati).
- Velikost in oblika: od majhnih bazenčkov do velikih kupol (nekatere z premer do 10 km in višino do 700 m).
- Okoljski vplivi: vpliv na lokalno ekologijo, emisije toplogrednih plinov in določene nevarnosti (vnetljivost plina, spremembe terena).
- Kemične značilnosti tekočin: pogosto gre za vodo z raztopljenimi solmi ali kislinami, kar vpliva na korozijo in biotsko okolje.
Blatni vulkani so torej pomembni geološki pojavi z večplastnimi vplivi — od znanstvenih informacij o podzemnih procesih do okoljskih in gospodarskih posledic. Razumevanje njihovega delovanja pripomore k boljšemu obvladovanju tveganj in rabi virov, ki jih razkrivajo.
Veliko blatnih vulkanov v Gobustanu v Azerbajdžanu.
Podrobnosti
Blatni vulkan običajno nastane zaradi blatnega diapirja, ki se odcepi z zemeljskega površja ali z oceanskega dna. Temperature v blatnih vulkanih so lahko tako nizke kot temperatura zmrzovanja.
Blatni vulkani so pogosto povezani s kraji, kjer se kopiči nafta, in z območji tektonske subdukcije. Povezani so lahko tudi z orogenimi pasovi, kjer običajno izbruhnejo ogljikovodikovi plini. Pogosto so povezani tudi z vulkani iz lave. Vendar pa blatni vulkani namesto magme bruhajo pline, kot sta metan in ogljikov dioksid.
Na kopnem in v plitvih vodah je bilo odkritih približno 1100 blatnih vulkanov. Ljudje menijo, da bi lahko na celinskih pobočjih in prepadnih ravnicah obstajalo več kot 10.000 blatnih vulkanov.
Značilnosti in njihove lastnosti
Blatni vulkani imajo številne značilnosti. Ena od teh značilnosti je grifon, ki je strm, kratek stožec, iz katerega se izloča blato. Druga značilnost je blatni stožec, ki je visok stožec, ki oddaja blato in majhne koščke kamnin. Štorijev stožec je stožec, ki nastane, ko se usedline blata segrejejo, in salse, ki so bazeni vode, iz katerih uhajajo plini. Blatni vulkani imajo še veliko drugih značilnosti, vendar je večina teh opazna.
Večina stvari, ki jih blatni vulkani izločajo, se zgodi med izbruhi vulkanov. Znano je, da se drugi izbruhi zgodijo v času, ko vulkan miruje ali spi.
Mesta, kjer so blatni vulkani
Evropa in Azija
V Evropi je zelo malo blatnih vulkanov, precej pa jih je na polotoku Taman v Rusiji in na polotoku Kerč na jugovzhodu Ukrajine. V Italiji je veliko blatnih vulkanov v bližini Apeninov in na Siciliji. V Evropi so tudi blatni vulkani Berca v bližini Berce v okrožju Buzău v Romuniji. Številni blatni vulkani so ob Črnem in Kaspijskem morju. Zaradi premikanja tektonskih plošč so nastala območja modrih vulkanov, ki bruhajo ogljikovodike in metan. Nekateri najvišji blatni vulkani so v Azerbajdžanu. Blatni vulkani so tudi v Iranu in Pakistanu v gorovju Makran.
Na Kitajskem je v provinci Xinjiang veliko blatnih vulkanov. V južnem delu Tajvana sta dva aktivna blatna vulkana. Tudi na otoku Baratang, ki je del skupine Velikih andamanskih otokov v Andamanskem otočju v Indijskem oceanu, je nekaj aktivnih blatnih vulkanov.
Azerbajdžan
Ljudje menijo, da je 300 od 700 blatnih vulkanov na Zemlji v vzhodnem delu Azerbajdžana in ob Kaspijskem morju. Leta 2001 je bil eden od blatnih vulkanov, oddaljen približno 15 kilometrov od Bakuja, v svetovnih novicah, ko je nenadoma začel bruhati 15 metrov visoke plamene.
Sorodne strani
- Vulkan
- Črni kadilec
- Hidrotermalni ventil
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je blatni vulkan?
O: Blatni vulkan je vrsta vulkana, ki ga tvorijo tekočine in plini iz zemlje.
V: Kako nastanejo blatni vulkani?
O: Blatni vulkani lahko nastanejo na različne načine.
V: Ali so temperature v blatnem vulkanu višje ali nižje v primerjavi z običajnimi vulkani?
O: Temperature v blatnih vulkanih so nižje kot v običajnih vulkanih.
V: Kako veliki so lahko največji blatni vulkani?
O: Največji blatni vulkani imajo lahko premer do 10 kilometrov in višino do 700 metrov.
V: Katere vrste plinov običajno oddajajo blatni vulkani?
O: Večina plinov, ki jih oddajajo blatni vulkani, je metan, lahko pa tudi ogljikov dioksid.
V: Kaj običajno bruhajo blatni vulkani?
O: Blatni vulkani običajno izločajo tekočine s trdnimi snovmi, na primer vodo s soljo ali kislinami.
V: Ali lahko navedete primer, kaj lahko bruha blatni vulkan?
O: Primer tega, kar lahko bruha blatni vulkan, je voda s soljo ali kislinami.
Iskati