Galapaški morski legvan (Amblyrhynchus cristatus) — edini morski kuščar
Odkrijte Galapaškega morskega legvana (Amblyrhynchus cristatus) — edini morski kuščar, vegetarijanec, potapljač do 9 m; življenje, vedenje in Darwinove opazke.
Morski legvan (Amblyrhynchus cristatus) je legvan, ki ga najdemo samo na Galapaškem otočju. Je edini sodobni kuščar, ki živi in se prehranjuje v morju. Nenavadno je tudi, da je vegetarijanec — prehranjuje se pretežno le z algami.
Legvan se lahko potopi več kot 9 m v vodo in je razširjen na vse otoke v arhipelagu, zato ga včasih imenujejo galapaški morski legvan. Večinoma živi na skalnatih obalah, kjer se po prehranjevanju v hladni vodi greje na soncu. Opazimo ga lahko tudi v močvirjih in na plažah z mangrovami.
Zgradba in prilagoditve
Morski legvan je dobro prilagojen življenju v slani vodi. Ima:
- stransko stisnjen rep, ki deluje kot lopata pri plavanju,
- močne, ostre kremplje za oprijem na spolzkih skalah med plavanjem in krmljenjem,
- specializirane solne žleze nad nosnicami, s katerimi izloča odvečno sol — pogosto jih vidimo »kihati« slano raztopino,
- temno barvo kože, ki omogoča hitro absorpcijo toplote ob sončenju po potopu.
Velikost, barve in spolne razlike
Samci so običajno večji od samic; dolžina telesa srepom lahko doseže okoli 1–1,5 m, teža pa je odvisna od starosti in otoka. Izgleda sicer večinoma temen, vendar so odrasli samci v času parjenja pogosto obarvani rdeče ali zeleno, kar povečuje vidnost pri dvorjenju.
Hrana in vedenje
Morski legvani se prehranjujejo skoraj izključno z morskimi algami, ki jih brskajo s skalnih polic pri plitvem potapljanju. Potopijo se večkrat na dan — včasih tudi do več minut — in se nato zbirajo v skupinah na sončnih skalah, kjer hitreje obnovijo telesno temperaturo. So družabne živali: pogosto opazimo velike skupine, ki se istočasno grejejo ali počivajo.
Razmnoževanje
Razmnoževalna doba poteka ob določeni letni sezoni; samci si prilaščajo teritorialna območja in privabljajo samice z različnimi prikazi (npr. nagubano glavo, kimanje). Samice izkopljejo jame v pesku ali drobnem materialu, v katere odložijo jajca. Mladinci se izvalijo po nekaj tednih in so samostojni, vendar se jih večina ne preživi zaradi naravnih plenilcev in drugih pritiskov.
Razširjenost, podvrste in lokalne populacije
Morski legvan živi le na Galapaških otokih. Na različnih otokih so se oblikovale lokalne populacije z rahlimi razlikami v velikosti in obnašanju — zaradi tega raziskovalci včasih govorijo o več oblikah ali podvrstah, povezanih z posameznimi otoki.
Grožnje in zaščita
Populacije galapaških morskih legvanov ogrožajo:
- vnos tujerodnih plenilcev (psi, macke, podgane),
- onesnaženje in naftni izlitji,
- podnebne spremembe in pojav El Niño, ki zmanjšajo razpoložljivost alg in lahko povzročijo velike mortalitete,
- človeške motnje in uničevanje habitata.
Zanimivosti in zgodovina opazovanj
Charles Darwin je galapaške živali opazoval med svojim potovanjem in jih zgodaj uvrstil med zanimive primere prilagoditev na edinstvene otoške razmere. Galapaški morski legvan je unikat med vretenčarji: edini sodoben kuščar, ki redno vstopa v morske ekosisteme in se prehranjuje s podvodno vegetacijo.
Ta vrsta je zaradi svoje nenavadne ekologije pogosto predmet znanstvenih študij o prilagoditvah, ekoloških stikih med kopnim in morjem ter vplivu podnebnih sprememb na otoke.
Iskati